organizacija dela

Če zaradi posledic poplav začasno ne morete zagotavljati dela delavcem, lahko delavca napotite na čakanje na delo doma.

Delavca lahko napotite na začasno čakanje na delo za čas med 3. avgustom 2023 in 30. novembrom 2023. Država vam bo povrnila 80 % višine izplačila nadomestila plače delavcu, a ne več kot 2.208,15 evrov.  

Delavec se je dolžan na vaš poziv vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delavca morate o tem obvestiti vsaj en dan pred vrnitvijo na delo.

Napotitev delavca na začasno čakanje na delo

• Odreditev čakanja na delo podajte v pisni obliki.  Lahko jo pošljete tudi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga delavcu zagotavljate. Odredbo naj sprejme oseba, ki je pooblaščena za sklepanje pogodb o zaposlitvi.
• Navedite poslovni razlog (ne morete dostopati do uporabnikov, zaradi poplav so vaši delovni prostori poškodovani, …), zaradi katerega ste delavca napotili na začasno čakanje na delo. Razlog mora biti obrazložen.
• Določite čas začasnega čakanja na delo. Tako lahko določite na primer napotitev za obdobje od 7. 8. 2023 do 31. 8. 2023 oziroma do poziva nazaj na delo.
• Določite možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo. Določite, da mora biti delavec na začasnem čakanju na delo dosegljiv. Lahko določite, da je dosegljiv na določeno telefonsko številko, elektronski naslov ipd. V primeru nezmožnosti pisne komunikacije lahko določite drug ustrezen način. 
• Določite višino nadomestila plače. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.

Delavec je upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov njegove povprečne mesečne plače. Višina nadomestila plače ne sme biti nižja kot minimalna plača v RS (1.203,36 evrov).

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa, določite osnovo za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo tako, da upoštevate plačo ali osnovo za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

V času začasnega čakanja na delo delavcu ne pripadajo povračila stroškov za prevoz in prehrano, saj niso nastali. V času čakanja na delo lahko delavec koristi letni dopust. Za čas koriščenja letnega dopusta delavcu pripada nadomestilo plače, kot če bi delal delo s polnim delovnim časom.

Pridobitev pravice do povračila nadomestila plače

Za povračilo nadomestila za čakanje na domu morate pri Zavodu RS za zaposlovanje vložiti vlogo. Vloga se vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer v petnajstih dneh od napotitve delavca na čakanje na delo doma.

Če ste delavce napotili na začasno čakanje pred 11. 8. 2023, morate vlogo oddati najkasneje do 28. 8. 2023.
Če ste v likvidacijskem postopku ali je uveden stečajni postopek, vam pravica do povračila ne pripada.

Vlogi je potrebno priložiti:

• izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarjate, da v obdobju, za katerega uveljavljate delno povračilo nadomestila plače, zaradi posledic poplav ne
  more zagotavljati dela delavcem,
• kopijo odreditve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,
• izjavo, da ste zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačali plačo in vsa nadomestila plače.

O vaši vlogi bo Zavod RS za zaposlovanje odločil v 15 dneh od popolne vloge z odločbo.

Po izdani odločbi boste morali vložiti posamične zahtevke za povračilo. Povračilo nadomestila plače boste prejeli deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. Če boste tako nadomestilo plače delavcu izplačali 15. 9. 2023, boste delno povračilo nadomestila plače prejeli 10. 10. 2021. 

Zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plače se vloži elektronsko na Portalu za delodajalce. Pogoj je, da ste od ZRSZ že prejeli odločbo, s katero vam je bila priznana pravica do povračila nadomestila plače, da ste nadomestila plače že izplačali zaposlenim in da ste pri FURS-u oddali REK obrazce.

Zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plače morate izdati najpozneje do 30. junija 2024. 

Obveznosti NVO po pridobitvi pravice do povračila nadomestila

V času upravičenosti do povračila nadomestil ste seveda dolžni delavcu na čakanju izplačevati nadomestila za čas čakanja, kot jih določa zakon (torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj kot je minimalna plača). Prav tako delavec ohrani vse pravice iz delovnega razmerja, razen tistih, ki jih pojasnjujemo v prispevku.

Nadalje v tem obdobju ne smete delavcem, ki niso na čakanju, odrejati nadur ali začasno prerazporediti delovnega časa, če se lahko delo opravi z delavci, ki so na začasnem čakanju na domu.
Če delavca, ki mu je bilo odrejeno čakanje, pozovete začasno nazaj na delo (za do sedem delovnih dni) morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

V času prejemanja in tudi za obdobje po prenehanju prejemanja (ki je enako obdobju prejemanja delnega povračila) povračila nadomestila plače delavca ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. 

Po potrebi boste morali Zavodu RS za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih. V tem primeru morate omogočiti tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti.

Na zahtevo Zavoda RS za zaposlovanje morate posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo razviden način uveljavljanja pravic.

Prejeta sredstva boste morali v celoti vrniti, če ne boste izplačali nadomestila plače, če boste predložili lažno izjavo glede posledic poplav, plačilu zapadlih obveznosti ali da ste na dan vložitve vloge poravnali nadomestila plače, boste odredili nadurno delo ali začasno prerazporeditev delovnega časa, ali pa boste začeli postopek likvidacije organizacije. Prav tako boste morali v primeru, da boste npr. direktorju zavoda ali predsedniku društva izplačali del plače za poslovno uspešnost, vrniti prejeto povračilo.

Ker se povračilo izplačila nadomestila šteje za državno pomoč velja, da bo potrebno v primeru, da se ugotovi, da je bila vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz državnega proračuna in občinskih proračunov večja od dejanske škode, prekomerno prejeto pomoč vrniti.

Če delavec lahko dela, pa na primer prostori organizacije niso več primerni za delo in je glede na vrsto in naravo dela delavca to mogoče, potem lahko delavcu odredite delo na domu.

Če dela na domu nimate že določenega v pogodbi o zaposlitvi, vam odreditev začasnega opravljanja dela na domu v izjemnih okoliščinah omogoča 169. člen Zakona o delovnih razmerjih.

V primeru opravljanja dela na domu je delavec upravičen do celotne plače in povrnitve stroškov za prehrano med delom ter morebitnih dogovorjenih nadomestil za uporabo delovnih in materialnih sredstev. Do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela pa delavec ni upravičen, saj ta strošek za dni, ko opravlja delo na domu, ne nastane.

Izvedba odreditve dela na domu

Preverite, ali lahko delavec svoje delo doma sploh opravlja. Svoje delo bo doma zagotovo lahko opravljala tista strokovna delavka, ki svoja svetovanja lahko opravlja na daljavo. Verjetno lahko delo na domu opravlja delavec, ki je zadolžen za administrativno vodenje projekta, oziroma vsak, ki mu narava njegovega dela to dopušča.

Pripravite pisno odredbo, ki jo naj sprejme oseba, pooblaščena za sklepanje pogodb o zaposlitvi (Lahko uporabite vzorec v word dokumentu). Odredba naj vsebuje vsaj:

• obrazložitev razlogov za drugačno odreditev kraja dela. Na primer, da se odreja delo doma zaradi v poplavah poškodovanih prostorov delodajalca, ki so neprimerna za varno delo.
• kraj dela, kjer se bo delo izvajalo. Na primer, lahko določite, da bo delavec opravljal delo doma, na naslovu, kjer delavec biva.
• čas trajanja takšnega dela in razporeditev delovnega časa. Na primer, določite, da bo delavec opravljal delo na domu do 30. 8. 2023, vsak delovni dan.
• določitev nalog, ki naj jih delavec opravlja na domu,
• delovni čas in  način poročanja delavca o evidenci delovnega časa. Na primer lahko določite, da je njegov delovni čas od 8.00 do 16.00 in da o prisotnosti poroča dnevno v spletni obrazec ali po elektronski pošti.  
• napotke  glede varnega in zdravega dela od doma. Tako lahko določite, da naj delavec smiselno  spoštuje vse ukrepe za zagotavljanje varstva in zdravja pri delu, kot izhajajo iz ocene tveganja.

Z delavcem se dogovorite o zagotovitvi materiala in delovnih sredstev za opravljanje dela na domu ter morebitno višino nadomestila za uporabo delavčevih sredstev. Pri tem upoštevajte, da se ob izplačilu takih nadomestil ne plača dohodnine le, če so izpolnjeni določeni pogoji po določbah Zakona o dohodnini  (sprejeti pravilnik o povračilu, izračun pavšala …).

Poskrbite za varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih oziroma osebnih podatkov. Če bo delavec dostopal do vaših strežnikov ali računalnika, mu omogočite varno povezavo ali ustrezno opozorite na varno rabo oziroma omogočite uporabo službenih računalnikov. 

Po potrebi pripravite navodila za zagotavljanje varnega in zdravega dela. Pripravite smiselna navodila, kot izhajajo iz ocene tveganja za določeno delo. Tako naj ima delavec tudi doma pravilno nastavljen zaslon računalnika, odrejene počitke ipd. Po navodilih Inšpektorata za delo je v trenutnih izjemnih  okoliščinah omogočeno, da delodajalec organizira in zagotovi izvajanje dela od doma in potem takoj, ko je to možno, preveri pogoje dela na domu in uvede morebitne dodatne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega dela.

Delavec mora v primeru dela na domu spoštovati pravila o varnosti in zdravju pri delu in si svoj delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore in počitke.

Delavec mora voditi tudi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati nevladni organizaciji.

O opravljanju dela na domu obvestite Inšpektorat za delo pred začetkom nastopa dela na domu. Obvestilo morate vložiti elektronsko, preko informacijskega sistema SPOT.

Če delavcu ne morete zagotoviti dela, lahko to predstavlja razlog odpovedi zaposlitve iz poslovnega razloga. Preverite, ali pogodba o zaposlitvi določa, da lahko delavec opravlja tudi kakšne druge naloge in mu tako odredite opravljanje teh nalog.

Če pogodba o zaposlitvi teh določil nima in želite, da delavec ostane pri vas zaposlen ali imate trenutno povečano potrebo po drugem delu oziroma morate nadomeščati začasno odsotne delavce, pa mu lahko odredite začasno opravljanje drugega dela na podlagi 33. člena Zakona o delovnih razmerjih. Opravljanje drugega dela lahko odredite brez soglasja delavca in ni treba skleniti nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin. Za pripravo odredbe NVO o drugem delu lahko uporabite vzorec v word dokumentu.

Gre za primere, ko delavec zaradi posledic poplave ne more opravljati svojega dela, nastane pa povečan obseg dela pri delu, ki ga opravljajo drugi vaši delavci, ali pa so nekateri delavci začasno odsotni (ker ne morejo priti na delo). Tako lahko delavcu, ki je zaposlen v okviru projekta A, ki se trenutno ne bo izvajal, začasno odredite opravljanje drugega dela v okviru projekta B, kjer je povečan obseg. Takšno delo lahko odredite le toliko časa, dokler trajajo takšne okoliščine in je sprememba dela nujna in potrebna.

Odreditev opravljanja drugega dela

• Pripravite pisno odredbo, v kateri kratko zapišite razloge za opravljanje drugega dela, katero drugo delo naj delavec opravlja, njegove naloge in čas trajanja takšnega dela.
  • Začasno opravljanje drugega dela lahko odobrite za največ tri mesece.
  • Nevladna organizacija, ki zaposluje do 10 delavcev, lahko delavcu odredi tudi delo, za katerega se zahteva največ ena raven nižja izobrazba, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
  • Delavcu lahko naložite opravljanje dela le za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za kraj opravljanja dela, ki ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
• Odredbo naj sprejme oseba, ki je pooblaščena za sklepanje pogodb o zaposlitvi.
• Odredbo lahko pošljete delavcu na njegov službeni elektronski naslov, ki ste mu ga dodelili.
• Ne glede na začasnost opravljanja drugega dela morate delavcu zagotavljati varne in zdrave razmere za delo.

Veljavna zakonodaja pa omogoča tudi, da zaradi izrednih okoliščin odredite začasno opravljanje druge vrste dela. V tem primeru ni omejitve glede zahtevane izobrazbe, mora pa biti odrejeno delo, ki pomeni delo znotraj izvajanja aktivnosti nevladne organizacije. 

Povračilo izplačila plače delavcem

Za delavce, ki ste jim od 3. avgusta 2023 odredili opravljanje posledic poplav in plazov, lahko uveljavljate povračilo izplačanih plač. Do povračila izplačanih plač delavcem, ki pri vas odpravljajo posledice poplav in plazov, ste upravičeni dokler trajajo okoliščine, ki upravičujejo odreditev obveznosti opravljanja drugega dela (v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja), vendar najdlje do 3. septembra 2023.

To pravico imate vse nevladne organizacije/delodajalci v Republiki Sloveniji, ki ste delavcem odredili odpravljanje posledic poplav in plazov in ste bili registrirani najpozneje na dan 2. avgust 2023.

Za povračilo nadomestila plač morate vložiti vlogo v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), na Portalu za delodajalce. Vloga je že na voljo. Vlogo je potrebno vložiti v 15 dneh od odreditve obveznosti opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov oziroma do 17. 9. 2023, če ste to delo odredili pred 2. 9. 2023.  

Pomembno! Obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov ste morali pisno odrediti. Če ste odredili obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledic poplav in plazov pred 2. 9. 2023,  morate obveznost opravljanja drugega dela odrediti v pisni obliki najpozneje do 7. 9. 2023. Pisna odredba mora vsebovati podatke o pogodbenih strankah, naziv delovnega mesta oziroma vrste dela, s kratkim opisom dela, ki ga delavec opravlja po pogodbi o zaposlitvi, opis drugega dela, ki se odreja delavcu, ter razloge za odreditev obveznosti opravljanja drugega dela. Za pripravo odredbe NVO o drugem delu lahko uporabite vzorec v word dokumentu.

Povračilo plače bo v celoti (bruto I), vendar največ do višine povprečne mesečne plače za maj 2023 (2. 208,15 evrov). Zahtevek za povračilo izplačane plače boste na podlagi predhodno izdane odločbe o povračilu izplačane plače morali vložiti najpozneje do 30. junija 2024. Povračilo izplačila plače predstavlja državno pomoč.

Zavod za zaposlovanje bo o vlogi odločil v 15 dneh od prejema popolne vloge z odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor. V obdobju prejemanja povračila izplačanih plač morate delavcem zagotavljati delo, izplačevati neto plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

Zahtevek za povračilo izplačila plače lahko oddate elektronsko na Portalu za delodajalce, če vam je ZRSZ na podlagi vaše vloge z odločbo priznal pravico do povračila izplačane plače. Pogoj za povračilo je, da ste plače zaposlenim že izplačali ter da ste pri FURS-u oddali REK obrazce.

Z delavcem se lahko dogovorite tudi za odsotnost z dela zaradi izrabe letnega dopusta. Naj pa to ne bo enostranska odločitev.

Opozarjamo tudi na  145. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki nalaga delavcu, da je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno in potrebno (da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda).

O primerih, ko delavci ne morejo priti na delo, ker se spopadajo s posledicami nedavnih poplav, smo pisali tukaj.

Ustanovitelji zavodov, ki istočasno opravljate tudi funkcijo direktorja zavoda, ste lahko upravičeni do pomoči za samozaposlene v višini 1.200 evrov na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023. Ta pomoč bo oproščena vseh davkov in prispevkov. Pomoč se šteje kot ukrep državne pomoči.

Do te pomoči ste upravičeni, če:

• zavod opravlja dejavnost najmanj od 1. julija 2023 dalje (oziroma vsaj do 10. avgusta 2023),
• zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne morete opravljati dejavnosti oziroma jo opravljate v bistveno zmanjšanem obsegu (vaši prihodki bodo v letu 2023 zaradi posledic poplav v avgustu 2023 upadli za več kot 25 % glede na leto 2022. Če niste poslovali v celotnem letu 2022 oziroma 2023, se upošteva upad povprečnih mesečnih prihodkov leta 2023 zaradi posledic poplav v avgustu 2023 za več kot 25 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2022. Če v letu 2022 niste poslovali, se upoštevajo povprečni mesečni prihodki v letu 2023, ki se bodo znižali za več kot 25 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2023 do 31. julija 2023),
• ste kot ustanovitelj in direktor zavoda na dan 10. avgusta 2023 vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
• ima poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, pri tem lahko ima na dan vložitve vloge neplačane obveznosti v višini 50 eurov ali manj in ima predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge.

Vlogo je potrebno vložiti pri FURS na portalu eDavki do zadnjega dne v mesecu v septembru 2023, oktobru 2023, novembru 2023, decembru 2023 oziroma januarju 2024 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev skupaj v obdobju od 4. avgusta do 31. decembra 2023. Zadnji rok za oddajo vloge je 31. 1. 2024.

Pomembno! Vloga bo predvidoma na voljo 25. septembra 2023.

Izplačilo bo izvedeno 10. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje vloge. Če pogoj glede upada prihodkov ne bo izpolnjen, boste morali vrniti celotno pomoč.

Poplave, ki so v preteklih dneh zajele državo, se štejejo kot naravna nesreča in upoštevajo določila, ki veljajo za višjo silo. Delavec je tako upravičeno odsoten z dela, ko zunanji razlogi delavcu dejansko onemogočajo opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Gre za okoliščine, ko na primer delavec dela ne more opravljati zaradi ukinitve javnega prevoza, nedostopnih prometnih povezav ipd. Nevladna organizacija presodi, ali so individualne okoliščine delavca res takšne, da opravičujejo njegovo odsotnost z dela.

Delavec je do odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi poplav in nadomestila plače po interventnem ukrepu upravičen v naslednjih primerih:

• nezmožnost prihoda na delo (npr. zaradi neprehodnosti javnih poti),
• nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali za zavarovanje življenj ali zdravja ljudi ali živali,
• odvračanja in preprečevanje škode ali
• drugih okoliščin nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic poplav (npr. nima urejenega varstva zaradi zaprtja vrtca).

Delavec vas mora o nezmožnosti opravljanja dela obvestiti, in sicer v treh delovnih dni od nastanka razloga odsotnosti ter sporočiti okoliščine, ki vplivajo na nastanek višje sile. Če vas je delavec o tem že obvestil pred 11. 8. 2023 velja, da je svojo dolžnost izpolnil. Če pa je delavec že odsoten in še ni podal izjave o uveljavljanju višje sile, vas mora obvestiti do 18. 8. 2023.

Priporočamo, da to stori pisno (elektronsko sporočilo, SMS sporočilo). Vlogi za povračilo izplačila nadomestila plače boste morali priložiti tudi njegovo izjavo. Presodite, ali gre za utemeljeno odsotnost zaradi višje sile. Po potrebi delavca pozovite, da svoje okoliščine podrobneje pojasni, saj sicer o upravičenosti ne morete odločiti. Na podlagi pridobljene izjave delavcu potrdite njegovo odsotnost z dela (pisno, na njegov službeni elektronski naslov oziroma elektronski naslov, ki vam ga je posredoval za namen obveščanja).

Delavec je lahko upravičeno odsoten le dokler trajajo okoliščine, ki odsotnost opravičujejo. O spremenjenih okoliščinah vas mora takoj obvestiti in se vrniti na delo naslednji dan po koncu višje sile. Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti.

Delavcu za obdobje, ko ne more opravljati dela zaradi varstva otroka, pripada nadomestilo v višini 80 odstotkov njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal, in ne sme biti nižja kot minimalna plača v RS (1.203,36 evrov).

Država vam bo izplačana nadomestila plač delavcem povrnila v celoti. Povračilo bo izplačano mesečno, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. Torej, če boste nadomestilo izplačali 5. 9. 2023, boste povračilo prejeli 31. 10. 2023. 

Povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi odsotnosti z dela zaradi posledic poplav

Za delavce, ki so upravičeno odsotni, lahko pri Zavodu RS za zaposlovanje vložite vlogo za povračilo nadomestila njegove plače. Povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem lahko uveljavljate za izplačila nadomestil plače od 3. avgusta 2023 in do 31. decembra 2023.

Vlogo morate oddati elektronsko, prek portala ZRSZ za delodajalce. Vlogi morate priložiti tudi izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Vlogo za povračilo nadomestila plače morate vložiti v petnajstih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi višje sile.

Zavod RS za zaposlovanje bo o upravičenosti odločil z odločbo v 15 dneh od popolne vloge.

Zahtevek za povračilo izplačila plače lahko oddate elektronsko na Portalu za delodajalce, če vam je ZRSZ na podlagi vaše vloge z odločbo priznal pravico do povračila izplačane plače. Pogoj za povračilo je, da ste plače zaposlenim že izplačali ter da ste pri FURS-u oddali REK obrazce.

Pomembno! Če  boste uveljavljali povračilo nadomestila plače za delavca, ki je z dela odsoten že od 3. 8. 2023 dalje, potem morate vlogo za povrnitev izplačanih nadomestil pri ZRSZ vložiti do 28. 8. 2023.

Obveznosti NVO, upravičenih do povračila izplačila nadomestila plače

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače morate delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za socialna zavarovanja. V nasprotnem primeru boste morali prejeta sredstva v celoti vrniti. Delavcem, za katere boste uveljavljali povračilo, ne smete v obdobju prejemanja povračila odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

Prav tako boste morali v primeru, da boste direktorjem ali predsednikom organizacij izplačali del plače za poslovno uspešnost, vrniti prejeto povračilo.

Po potrebi boste morali Zavodu RS za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih. V tem primeru morate omogočiti tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti.

Na zahtevo Zavoda RS za zaposlovanje morate posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo razviden način uveljavljanja pravic.

Ker se povračilo izplačila nadomestila šteje za državno pomoč velja, da bo potrebno v primeru, da se ugotovi, da je bila vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz državnega proračuna in občinskih proračunov večja od dejanske škode, prekomerno prejeto pomoč vrniti. 

Delavec, ki ga je zadela hujša nesreča, ima pravico do plačane odsotnosti z dela za najmanj en dan oziroma največ sedem dni, kot to določa 165. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Delavec ima sicer za vsak posamezni primer (lastne poroke, smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj, hujše nesreče, ki zadane delavca, spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan) pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan.

V vaših internih aktih (npr. v Pravilniku o letnem dopustu in drugih odsotnostih z dela) ali morebitni kolektivni pogodbi, ki pri vas velja, je lahko ta odsotnost tudi daljša (je tako na primer določeno večje število dni za posamezno osebno okoliščino odsotnosti ali daljše skupno trajanje).

Svetujemo, da naj vas delavec o nezmožnosti opravljanja dela obvesti. Priporočamo, da to stori pisno (elektronsko sporočilo, SMS sporočilo). Na podlagi sporočila delavcu potrdite njegovo odsotnost z dela (pisno, na njegov službeni elektronski naslov oziroma elektronski naslov, ki vam ga je posredoval za namen obveščanja).

Odsotnost na podlagi osebnih okoliščin lahko delavec izrabi neposredno ob nastopu primera. Odsotnost na tej podlagi se ne všteva v dneve letnega dopusta. Odsotnosti prav tako ni mogoče odreči.

Delavcu pripada nadomestilo v višini 100 % plače (drugi odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih). Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti.

Z delavcem se lahko dogovorite tudi za odsotnost z dela zaradi izrabe letnega dopusta. Naj pa to ne bo enostranska odločitev.

Delavcu lahko v skladu z vašimi notranjimi akti omogočite tudi izrabo neplačane odsotnosti (t.i. neplačani dopust).

Delavec, ki je opravljal prostovoljsko delo za namen odpravljanja posledic poplav v okviru prostovoljske organizacije oziroma občine, občinskega ali regijskega štaba Civilne zaščite, prostovoljnega gasilskega društva ali na podlagi delovnega naloga iz aplikacije Poplave 2023, ima pravico do plačane odsotnosti z dela do sedem (7) delovnih dni. Odsotnost bo lahko do 20. novembra 2023 upravičena le na podlagi potrdila prostovoljske organizacije, po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP-A) pa le na podlagi potrdila o opravljenem prostovoljskem delu občine, občinskega ali regijskega štaba Civilne zaščite, prostovoljnega gasilskega društva ali na podlagi delovnega naloga iz aplikacije Poplave 2023.

Delavec je upravičen do nadomestila celotne plače za obdobje odsotnosti.

Prav tako ste tudi organizacije, ki ste izplačale nadomestila plače zaradi odsotnosti zavoljo opravljanja prostovoljskega dela, upravičene do povračila izplačila nadomestila plače zaradi izredne odsotnosti v celoti.

Zahtevek za nadomestilo plače za delavca, ki je kot prostovoljec opravljal delo v okviru nalog zaščite, reševanja in pomoči, je treba vložiti na Upravo za zaščito in reševanje. Vložite ga prek Uprave za javna plačila kot e-račun. 

E-račun delodajalca mora skupaj s prilogami v elektronski obliki vsebovati:

• izpolnjen in podpisan obrazec zahtevka za izplačilo nadomestil plače delavcu (odsotnost ne sme presegati sedem delovnih dni) in
• potrdilo o udeležbi na prostovoljskem opravljanju nalog pomoči ob poplavah v avgustu 2023, ki ga izda prostovoljska organizacija ali občina, občinski ali regijski štab Civilne zaščite ali prostovoljno gasilsko društvo ali delovni nalog iz aplikacije Poplave 2023. Skenirane priloge obrazca P1 in potrdila prostovoljske organizacije so lahko le v obliki PDF (.pdf) z resolucijo skeniranja 200x200dpi ali 300x300dpi.

Pomembno! Delavcu/prostovoljcu je treba pravilno določiti plačo in od URSZR zahtevati povračilo nadomestila plače z vsemi ustreznimi prispevki in davki.

Delodajalci jamčite za resničnost posredovanih podatkov, ki ste jih navedli v zahtevku. Prav tako jamčite tudi, da za isto časovno obdobje niste vložili zahtevka za povračilo nadomestila plače za delavca, npr. zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile ali za delno povračilo plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Pomembno! Zahtevke za refundacijo, ki so bili vloženi in zavrnjeni do začetka veljavnosti zakona je potrebno vložiti ponovno.

Če bi delavec sicer lahko delal, pa mu to onemogočajo prometne povezave in je glede na njegovo vrsto in naravo dela to mogoče, potem lahko delavcu odredite delo na domu.

Če delo na domu ni določeno v pogodbi o zaposlitvi, vam odreditev začasnega opravljanja dela na domu v izjemnih okoliščinah omogoča 169. člen Zakona o delovnih razmerjih.

V primeru opravljanja dela na domu je delavec upravičen do celotne plače in povrnitve stroškov za prehrano med delom ter morebitnih dogovorjenih nadomestil za uporabo delovnih in materialnih sredstev. Do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela pa delavec ni upravičen, saj ta strošek za dni, ko opravlja delo na domu, ne nastane.

Izvedba odreditve dela na domu

• Preverite, ali lahko delavec svoje delo doma sploh opravlja. Svoje delo bo doma zagotovo lahko opravljala tista strokovna delavka, ki svoja svetovanja lahko opravlja na daljavo. Verjetno lahko delo na domu opravlja delavec, ki je zadolžen za administrativno vodenje projekta, oziroma vsak, ki mu narava njegovega dela to dopušča.
• Pripravite pisno odredbo, ki jo naj sprejme oseba, pooblaščena za sklepanje pogodb o zaposlitvi (Lahko uporabite vzorec v word dokumentu). Odredba naj vsebuje vsaj:
  • obrazložitev razlogov za drugačno odreditev kraja dela. Na primer, da se odreja delo doma zaradi  prekinitve prometnih povezav.
  • kraj dela, kjer se bo delo izvajalo. Na primer, lahko določite, da bo delavec opravljal delo doma, na naslovu, kjer delavec biva.
  • čas trajanja takšnega dela in razporeditev delovnega časa. Na primer, določite, da bo delavec opravljal delo na domu do 30. 8. 2023, vsak delovni dan.
  • določitev nalog, ki naj jih delavec opravlja na domu,
  • delovni čas in  način poročanja delavca o evidenci delovnega časa. Na primer lahko določite, da je njegov delovni čas od 8.00 do 16.00 in da o prisotnosti poroča dnevno v spletni obrazec ali po elektronski pošti.  
  • napotke  glede varnega in zdravega dela od doma. Tako lahko določite, da naj delavec smiselno  spoštuje vse ukrepe za zagotavljanje varstva in zdravja pri delu, kot izhajajo iz ocene tveganja.
• Z delavcem se dogovorite o zagotovitvi materiala in delovnih sredstev za opravljanje dela na domu ter morebitno višino nadomestila za uporabo delavčevih sredstev. Pri tem upoštevajte, da se ob izplačilu takih nadomestil ne plača dohodnine le, če so izpolnjeni določeni pogoji po določbah Zakona o dohodnini  (sprejeti pravilnik o povračilu, izračun pavšala …).
• Poskrbite za varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih oziroma osebnih podatkov. Če bo delavec dostopal do vaših strežnikov ali računalnika, mu omogočite varno povezavo ali ustrezno opozorite na varno rabo oziroma omogočite uporabo službenih računalnikov. 
• Po potrebi pripravite navodila za zagotavljanje varnega in zdravega dela. Pripravite smiselna navodila, kot izhajajo iz ocene tveganja za določeno delo. Tako naj ima delavec tudi doma pravilno nastavljen zaslon računalnika, odrejene počitke ipd. Po navodilih Inšpektorata za delo je v trenutnih izjemnih  okoliščinah omogočeno, da delodajalec organizira in zagotovi izvajanje dela od doma in potem takoj, ko je to možno, preveri pogoje dela na domu in uvede morebitne dodatne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega dela.
• Delavec mora v primeru dela na domu spoštovati pravila o varnosti in zdravju pri delu in si svoj delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore in počitke.
• Delavec mora voditi tudi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati nevladni organizaciji.
• O opravljanju dela na domu obvestite Inšpektorat za delo pred začetkom nastopa dela na domu. Obvestilo morate vložiti elektronsko, preko informacijskega sistema SPOT.