delno povračilo nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa

Delavcu lahko tako odredite delo s skrajšanim delovnim časom – pod pogojem, da ima delavec z vami sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas (40 ur na teden). Tisti čas, ko delavec ne dela, se šteje kot čakanje na delo doma. Delavcu morate zagotavljati delo za minimalno polovični delovni čas, kar pomeni, da mora ostati delavčeva delovna obveznost vsaj 20 ur na teden. Delavcem boste lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredili do 30. aprila 2023. Vlada RS bo lahko s sklepom ukrep podaljšala največ dvakrat za en mesec.

Pravico do delnega povračila nadomestila plače boste lahko koristili delodajalci, ki po lastni oceni najmanj 10 odstotkov zaposlenim mesečno ne morete zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. O tem boste morali podati izjavo.

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom

Na delo s skrajšanim delovnim časom lahko napotite delavca, ki je pri vas zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in ki tudi opravlja delo s polnim delovnim časom. Delavca lahko napotite na delo s skrajšanim delovnim časom do 30. aprila 2023. Ker morate delavcu ves čas zagotavljati delo za vsaj 20 ur na teden, ga lahko v okviru odreditve dela s skrajšanim delovnim časom napotite na začasno čakanje na delo doma v deležu od 5 do 20 ur tedensko. Pri tem ni treba vsem delavcem odrediti dela s skrajšanim delovnim časom v enakem obsegu ali z enakim obdobjem trajanja.

Na delo s skrajšanim delovnim časom ne morete napotiti delavca:

• ki je v delovnem razmerju manj kot tri mesece ali je bil v zadnjih treh mesecih zaposlen za krajši delovni čas,
• za katerega prejemate subvencijo plače iz programov, sofinanciranih s proračuna RS ali kohezijskih sredstev,
• v času teka odpovednega roka na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,
• ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.

Koraki odreditve dela s skrajšanim delovnim časom

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se morate o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve, posvetovati s svetom delavcev in pridobiti njegovo pisno mnenje. Če pri vas ni sveta delavcev, morate pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri vas običajen način (na primer na sestanku, z obvestilom na oglasni deski ipd.). Če se kasneje okoliščine spremenijo, je o tem potrebno znova obvestiti vse delavce.

O sprejeti odločitvi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom morate najkasneje en delovni dan pred pričetkom opravljanja takega dela obvestiti tudi Inšpektorat RS za delo (IRSD). Obvestilo pošljite na elektrinski naslov: gp.irsd@gov.si. V obvestilu navedite obseg dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, katerim ste takšno delo odredili in trajanje odreditve. Posameznih odredb dela s skrajšanim delovnim časom IRSD ni potrebno prilagati.

Delo s krajšim delovnim časom odredite delavcu z odredbo. Vzorec odredebe  za vašo NVO si lahko izdelate v aplikaciji e-pravnik. Odredbo naj sprejme oseba, ki je pooblaščena za sklepanje pogodb o zaposlitvi. V odredbi določite:

• obseg skrajšanega delovnega časa; ta ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa. Na primer določite, da delavcu odrejate skrajšani delovni čas 35 ur na teden, hkrati pa ga za čas 5 ur na teden napotujete na začasno čakanje na delo doma;
• čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom; na primer določite, da bo delavec delo s skrajšanim delovnim časom opravljal od 15. junija do preklica oziroma do 30. junija 2021.
• razporeditev delovnega časa; na primer določite, da bo delavec delo opravljal vsak dan od 7.00 do 14.00 (v primeru, da ste določili 35 urni delovnik). Tedenski obseg dela lahko razporedite tudi neenakomerno (na primer določite, da bo delavec  svojo tedensko delovno obveznost 35 ur izpolnil tako, da bo od ponedeljka do srede delal po 9 ur, v četrtek 8 ur v petek bo prost).
• trajanje odmora med delom; čas trajanja odmora določite sorazmerno glede na dolžino delovnega časa, ki ga delavec opravi na dan, ko dela.
• višino povračila stroškov; delavec je upravičen do povračila stroškov v zvezi z delom kot je določeno v ZDR-1.
• možnost in način poziva delavca, da ponovno delo opravlja s polnim delovnim časom; delodajalec lahko delavca kadarkoli pozove, da začne opravljati delo s polnim delovnim časom. Na primer določite, da boste delavca o začetku opravljanja dela s polnim delovnim časom obvestili pisno, na njegov elektronski naslov, najmanj en dan pred začetkom. Zahtevo za ponovno opravljanje dela s polnim delovnim časom morate namreč posredovati delavcu v pisni ali elektronski obliki vsaj en dan pred začetkom opravljanja dela.
• višino nadomestila plače; delavec je za čas, ko ne bo delal, upravičen do nadomestila plače.

V času koriščenja ukrepa dosledno vodite evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredite delo s skrajšanim delovnim časom. Iz nje mora biti razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas prihoda in odhoda z dela morate vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela.

V obdobju prejemanja subvencije in še šest mesecev po tem obdobju upravičene NVO ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. V tem obdobju prav tako ne smete odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporejati ali začasno prerazporediti delovnega časa, če se lahko to delo opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Delavcu za čas, ko dejansko dela, pripada plača (višino plače izračunamo glede na njegovo dejansko prisotnost na delu) in za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega  časa ne dela (in sicer sorazmerno glede na čas napotitve na čakanje na delo), nadomestilo plače v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delavec, ki ste mu odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, z nekaj izjemami:

• za čas, ko je napoten na čakanje na delo, prejema nadomestilo plače,
• do odmora med delom je delavec upravičen sorazmerno s časom, prebitim na delu. Čas trajanja odmora določite sorazmerno glede na dolžino delovnega časa, ki ga delavec opravi na dan, ko dela. Velja, da če je njegov delovni čas krajši kot štiri ure na dan, nima pravice do odmora,
• do povračila stroškov za malico je delavec upravičen le, če dela vsaj štiri ure na dan. Delavci, ki so zaposleni v invalidskih in humanitarnih organizacijah, so do povračila stroškov za malico upravičeni le, če delajo več kot štiri ure na dan.

Pomembno! Plačilo, ki ga delavec prejem za čas odreditve skrajšanega delovnega časa, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji (januar 2023: 1.203,36 evrov).

Višina povračilo nadomestila plače za delavce, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom

Za odreditev dela s skrajšanim delovnim časom lahko uveljavljate delno povračilo nadomestila plače. Upravičeni ste do povračila 80 % izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), vendar ne več kot 2.024,03 evrov (bruto povprečna plača za mesec oktober 2022).

Postopek uveljavljanja povračila nadomestila

Vlogo za povračilo izplačanega nadomestila morate oddati pri Zavodu RS za zaposlovanje v elektronski obliki v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Vlogi morate priložiti tudi izračun  upravičenja do pomoči za gospodarstvo in pisno odredbo, s katero ste delavcu odredili delo s skrajšanim časom.

Vloge zaenkrat še ni mogoče oddati.

Ob oddaji vloge boste morali podati tudi izjavo, da:

• po lastni oceni najmanj 10 odstotkom delavcev mesečno ne morete zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela,
• imate na dan vložitve vloge plačane zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki znašajo 50 eurov in več, in da imate na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva vložitve vloge,
• niste odredili dela s skrajšanim delovnim časom delavcem v času teka odpovednega roka na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,
• v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še šest mesecev po tem ne boste kršili prepovedi odpuščanja,
• kazensko in materialno odgovarjate, da ste delavcem na dan vložitve vloge izplačali plačo in vsa nadomestila plače,
• skupna višina prejete pomoči skupaj z drugimi pomočmi, prejetimi v skladu z oddelkom 2.1. začasnega okvira, ne presega 2 milijonov evrov in da za vas ne veljajo sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

Zavod RS za zaposlovanje bo o vaši vlogi odločil v roku 15 dni od prejema popolne vloge z odločbo. Po prejemu odločbe boste morali v roku šestih mesecev od dokončnosti odločbe za izplačilo povračila oddati zahtevek.

Povračilo se bo izplačevalo mesečno, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Nadzor nad dodelitvijo povračila nadomestila plače bo izvajal Zavod RS za zaposlovanje in Inšpektorat RS za delo.

Če ste prejeli povračilo in kršite določene prepovedi oziroma svoje obveznosti, bosta tako nevladna organizacija kot njen zakoniti zastopnik kaznovana z globo. Globa je določena v razponu od 10.000 do 50.000 evrov za organizacijo oziroma od 1.500 do 8.000 evrov za organizacijo, ki zaposluje manj kot deset delavcev. Za odgovorno osebo organizacije je predvidena globa od 450 do 2.000 evrov.