Delež javnih prihodkov glede na vse prihodke NVO ter delež BDP, ki ga država nameni NVO, sta dva od kazalnikov razvoja nevladnega sektorja v posamezni državi. Govorita o tem, koliko država vpenja NVO v storitve, ki jih zagotavlja svojim prebivalcem.
Delež javnih prihodkov glede na vse prihodke NVO ter delež BDP, ki ga država nameni NVO, sta dva od kazalnikov razvoja nevladnega sektorja v posamezni državi. Govorita o tem, koliko država vpenja NVO v storitve, ki jih zagotavlja svojim prebivalcem.
Delež javnih sredstev glede na vse prihodke nevladnih organizacij je v zadnjih letih padal vse do 2017, ko je bil po petih letih ponovno višji kot prejšnje leto in je znašal 35,57 %. Rast se je nadaljevala in v letu 2021 je delež znašal 46,35 %. Tako je rast presegla delež iz leta 2010, ko je le-ta znašal 40,01%. K povečanju deleža v 2021 je največ prispevalo povečanje sredstev s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer gre za plačila izvajalcem osebne asistence. V letu 2022 delež javnih sredstev glede na vse prihodke nevladnih organizacij znaša 44,76% in je nižji kot preteklo leto.
Drugi kazalnik o deležu BDP, ki ga država namenja za NVO, prav tako ni vzpodbuden. V letu 2022 je Slovenija nevladnim organizacijam namenila le 0,95 % svojega BDP, medtem ko je v svetovnem povprečju ta delež znašal 1,38 %, države EU pa so svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenile kar 2,20 % BDP.