Kdo bo čez desetletje vodil organizacije, oblikoval zagovorniške strategije, prevzemal odgovornost za programe in predstavljal sektor v javnosti? Pomlajevanje ni simbolna gesta, temveč ključno vprašanje trajnosti.
V članku pojasnjujemo, zakaj so za dolgoročno vključevanje mladih ključni stabilnejši pogoji dela, profesionalne kadrovske prakse, možnosti razvoja in dejanski vpliv na odločitve ter kako lahko organizacije z zavestnim vlaganjem v kadrovski razvoj gradijo prihodnost sektorja.
Ob tem izpostavljamo tudi vlogo mentorstva, prenosa znanja in postopnega vključevanja mladih v odgovorne vloge. Organizacije, ki znajo povezovati izkušnje starejših generacij z novimi pristopi mlajših, lahko ustvarijo bolj odporen, inovativen in dolgoročno vzdržen nevladni sektor.
