Janez Janša že 2 tedna gunca afne o koaliciji Glas ljudstva in organizacijam, ki so njegove članice, podtika, da so paravojska levičarskih režimskih sesalcev, ki se redijo na žuljih slovenskega delovnega človeka. Zato smo zbrali nekaj informacij in dejstev o tem, kaj Glas ljudstva ni in kaj je. 

Kaj Glas ljudstva ni?

Glas ljudstva ni registrirana organizacija, temveč neformalno združenje 103 različnih organizacij. Glas ljudstva nima ustanovitelja niti enega vodje. Nastala je leta 2021 z namenom skrbeti, da predvolilne obljube ne bi ostale le puhlica, na katero lahko politiki pozabijo v trenutku, ko se zaprejo volišča.

Prav tako Glas ljudstva ni politična stranka. Glavni namen civilne iniciative je spodbujanje aktivne in informirane udeležbe na volitvah in v drugih demokratičnih procesih. Pri tem Glas ljudstva zavzema kritično držo do vseh političnih akterjev. Ni prorežimska organizacija, temveč iniciativa, ki spremlja, ali vlada izpolnjuje predvolilne obljube. Najverjetneje ni bilo nobenega drugega združenja, ki bi bilo do aktualne vlade tako kritično kot Glas ljudstva.

Tudi v mandatu te vlade so ves čas potekali protesti in opozorila vladi (https://glas-ljudstva.si/novice/25/opozorilno-kolesarjenje-sporocilo-predano/). Vsako leto so spremljali izvajanje vseh 122 danih zavez in skrbeli, da politika nanje ne pozabi (npr. Rdeč karton vladi ob polovici mandata: večina zavez neizpolnjenih, število prelomljenih podvojeno).

Posebej glasni so bili in so še vedno pri zdravstveni reformi in dodatnem zdravstvenem zavarovanju, kjer zagovarjajo uvedbo progresivnega obveznega zdravstvenega prispevka (kampanja »Stop dvoživkam«). Z uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka so se povečala sredstva za zdravstvo. Zavarovalnice so namreč za upravljanje dodatnega zavarovanja zaračunavale kar 66 milijonov evrov obratovalnih stroškov (podatek za leto 2022). Teh stroškov zdaj ni.

Vlado so opominjali tudi na zaveze na področju stanovanjske politike, ureditve kratkoročnega najema in za gradnjo javnih stanovanj z neprestanim pritiskom zagotovili 100 milijonov evrov letno. Zelo kritični so bili tudi do razpisa referenduma o JEK 2 (https://glas-ljudstva.si/novice/18/referendum-jek-2-veliki-fiasko/).

 

Kaj je Glas ljudstva?

Iniciativa Glas ljudstva združuje 103 civilnodružbene organizacije ter več tisoč posameznikov z vseh družbenih področij iz celotne Slovenije. Gre za organizacije s področij sociale, stanovanjske politike, kulture, zaščite okolja, varstva demokracije, človekovih pravic, dela, medijev, infrastrukture, globalne pravičnosti, zdravstva, izobraževanja, gospodarstva in drugih, za prihodnost ključnih področij. Med njimi so Društvo SOS telefon, Slovenska filantropija, Društvo Morigenos, Center za slovensko književnost, Zavod Voluntariat, Društvo Humanitas, Ljubljanska kolesarska mreža … Celotni seznam je objavljen tukaj. Od 103 organizacij članic jih je le 8 na naslovu Metelkova 6, torej manj kot 10 odstotkov. Na tem naslovu sicer deluje skupno 22 organizacij.

Glas ljudstva ne prejema nobenih javnih sredstev, ker ni pravni subjekt. Prejemajo pa javna sredstva organizacije, ki so del Glasu ljudstva, a ne za aktivnosti Glasu ljudstva, temveč za svoje lastne socialne, kulturne, naravovarstvene programe in aktivnosti. Na primer Društvo za nenasilno komunikacijo je od leta 2016 prejelo 11.995.971,19 evra javnih sredstev (vir: Erar), namenjenih podpori žrtvam nasilja. Samo v letu 2024 so zagotovili varen dom za 113 žensk in otrok, za kar so prejeli 1.047.437,50 evra javnih sredstev. Slovenska filantropija pa je samo lani revnim razdelila 189 ton hrane, njeni prostovoljci pa so opravili več kot 40.000 prostovoljskih ur.

Iz tega je razvidno, da so Janševe navedbe o 300 milijonih za Glas ljudstva v obdobju od 2016 – 2025 čista podtikanja, ker:

  • prvih 5 let Glasu ljudstva sploh ni bilo,
  • gre javni denar za zelo konkretne socialne, kulturne, okoljevarstvene storitve in ne za aktivnosti platforme Glas ljudstva.
 

Poslanstvo

Glas ljudstva želi politiko približati ljudem in s tem krepiti demokracijo. Demokracija je resnično demokratična le, če pri odločanju o javnih zadevah sodeluje kar največ ljudi. Eden od ciljev iniciative je zato spodbujanje volilne udeležbe ter postavljanje vsebinske razprave o demokratični, zeleni in pravični družbi v ospredje pred volitvami in po njih.

Zato so leta 2022 oblikovali 138 zahtev civilne družbe, ki so se nanašale na javno zdravstvo, dostopna stanovanja, zaščito okolja, trajnostno naravnano gospodarstvo … in vse politične stranke pozvali, naj se do njih opredelijo. Volivcem so zahteve in odgovore političnih strank predstavili s spletnim orodjem Volitvomat, s katerim je lahko vsak posameznik preveril, s katero stranko se njegova stališča najbolj ujemajo.

Podobno orodje poznajo tudi na Nizozemskem, kjer ga imenujejo StemWijzer. Pripravljajo ga za vse nacionalne in lokalne volitve. Model je v osnovi identičen: za vsake volitve objavijo do 30 stališč, politične stranke pa odgovorijo, ali se z njimi strinjajo ali ne. StemWijzer deluje že od leta 1989. Na državnih volitvah leta 2021 ga je uporabilo 7,8 milijona volivcev.

Volitvomat je uporabilo približno 160.000 volivcev, kar je okoli 10 odstotkov volilnih upravičencev. Podobno orodje pripravljajo tudi za letošnje državnozborske volitve, da bi volivcem pomagali pri informirani odločitvi.