Poslovna uspešnost je lahko del plače, če je le to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Plača je sicer sestavljana iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Drugače kot pri delovni uspešnosti, kjer ocenjujemo uspešnost posameznega delavca, poslovna uspešnost pomeni uspešnost delovanja organizacije kot celote. Poslovna uspešnost se lahko meri v doseganju zastavljenih letnih ciljev in ne le po ustvarjanju presežka prihodkov nad odhodki.
Kdaj je izplačilo poslovne uspešnosti neobdavčeno?
Dodatek za poslovno uspešnost (pogovorno tudi božičnica ali 13. plača) je ugodneje davčno obravnavan, za kar pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Pomembno je, da te pogoje poznate, saj se v primeru, da niso izpolnjeni, izplačilo obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja in se všteva v davčno osnovo, kar pomeni, da se od njega obračuna in plača dohodnino.
Če želite izplačati dodatek za poslovno uspešnost, morate pred tem sprejeti splošni akt o izplačilu poslovne uspešnosti (npr. Pravilnik o izplačilu dela plače za poslovno uspešnost) oziroma izplačilo urediti v na primer Pravilniku o delovnih razmerjih. V takšnem aktu morate obvezno določiti način in kriterije za izplačilo dodatka za poslovno uspešnost. Dodatek za poslovno uspešnost lahko določa tudi kolektivna pogodba, ki za sam sektor nevladnih organizacij sicer ne obstaja, lahko pa ste se h kolektivni pogodbi za drugo dejavnost prostovoljno zavezali v svojem aktu o ustanovitvi. V tem primeru morate dodatek za poslovno uspešnost izplačati na način, kot ga določa ta kolektivna pogodba.
Dodatek za poslovno uspešnost je lahko izplačan največ dvakrat letno in mora biti izplačan vsem upravičenim delavcem.
Dodatek je v celoti neobdavčen, če se izplača največ v višini povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji, ki je objavljena na spletni strani SURS in trenutno znaša 2.343,07 evrov). Če delodajalec izplača dodatek za poslovno uspešnost v višini, ki presega višino povprečne mesečne plače, se razlika všteva v davčno osnovo in se od preveč izplačanega zneska obračuna in plača dohodnina.
Od celotnega plačila za poslovno uspešnost pa se ne glede na višino izplačila obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
Ali je lahko izplačilo dodatka za poslovno uspešnost oziroma njegova višina odvisna od dejanske prisotnosti na delu?
Prisotnost na delu se lahko določi kot kriterij za izplačilo dodatka za poslovno uspešnost, vendar uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna.
Primer:
Pravilnik lahko določa, da se dodatek za poslovno uspešnost izplača enkrat letno v decembru in da so do njega upravičeni vsi delavci, ki so v organizaciji zaposleni od 1. septembra tega leta.
Ne sme pa se dodatek za poslovno uspešnost znižati zaradi odsotnosti z dela, ki je na primer posledica materinskega dopusta, bolniške odsotnosti, starševskega varstva ipd., saj gre pri tem za osebno okoliščino. Izvzetje delavca iz izplačila dodatka za poslovno uspešnost bi v takem primeru pomenilo diskriminacijo.
Humanitarne in invalidske organizacije
Osebni prejemki (plače, dodatki, delovna uspešnost itd.) v humanitarnih in invalidskih organizacijah ne smejo biti višji, kot je določeno z zakonom in kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva. To pomeni da posamezen prejemek iz dela v humanitarni ali invalidski organizaciji ne sme biti višji, kot bi ga delavec prejel na enakem ali vsaj primerljivem delovnem mestu v javnem sektorju. Izplačevanje dodatka za poslovno uspešnost v humanitarnih in invalidskih organizacijah zato ni dovoljeno.
Če se vam glede izplačila dodatka za poslovno uspešnost pojavljajo še kakšna vprašanja, lepo vabljeni na spletno svetovanje Vprašajte Cnvosovko, ki bo potekalo v četrtek, 12. decembra ob 10. uri.
