Pogosto slišimo, da sodelovanje nevladnih organizacij oziroma njihovih predstavnikov v raznih vladnih ali občinskih delovnih, posvetovalnih ali strateških telesih ogroža neodvisnost teh organizacij. Sodelovanje se enači z nekritičnim prikimavanjem, strinjanjem in podporo stališčem vlade ali občine.
Prvič: Sodelovanja in podpore ne gre enačiti. Samo zato, ker nevladniki sodelujejo v delovnih telesih, ne pomeni, da avtomatično podpirajo vse predloge, ki jih predstavniki oblasti položijo na mizo.
Drugič: Sodelovanje v vladnih ali občinskih delovnih telesih nevladnikom omogoča ravno obratno od očitanega. Svojo prisotnost lahko izkoristijo za izražanje nestrinjanja, ločenih mnenj, opozarjanje na spregledano in vključevanje drugače izključenih glasov v razpravo.
Pojasnimo:
Posvetovalna in delovna telesa, v katerih imamo nevladne organizacije svoje predstavnike, pravzaprav nimajo moči odločati. Za razliko od izvršnih teles, ki odločajo, posvetovalna telesa služijo predvsem kot prostor za izmenjavo mnenj, stališč in podajanje predlogov izvršni oblasti. Ta telesa tako predstavljajo eno od zelo pomembnih oblik vključevanja javnosti in deležnikov v oblikovanje politik. Predstavljajo enega od načinov vključevanja strokovne javnosti v demokratični proces.
Za nevladne organizacije pa sodelovanje v tovrstnih delovnih in posvetovalnih telesih pomeni enega izmed mnogih kanalov, prek katerih komunicirajo svoja stališča ali predloge. Pri svojem komuniciranju na ulici, preko dopisov, pisem, družbenih omrežij ali drugih medijev so popolnoma enako neodvisni, kot pri sodelovanju v delovnih ali posvetovalnih telesih.
Zato članstvo v določeni delovni skupini, ministrovem ali premierjevem posvetovalnem ali strateškem svetu ne pomeni, da avtomatično podpiraš veljavne ali načrtovane vladne politike. Še manj pomeni, da podpiraš aktualno lokalno ali državno oblast. Po pravilih našega postopka izbire nevladnih predstavnikov izbrani predstavniki predstavljajo edino in izključno le nevladne organizacije. So delegati in glas nevladnega sektorja, katerih naloga je, da predstavljajo interese, stališča in vrednote nevladnih organizacij na določen področju ali pri določenem vprašanju, naj ta sovpadajo z vladnimi načrti in stališči ali pa ne.
Naši predstavniki so popolnoma avtonomno izbrani s strani nevladnih organizacij. Pravila našega postopka izključujejo vmešavanje uradnih organov, ki so postopek naročili, v samo izbiro. Izbira predstavnika, ki jih bo v delovnem ali posvetovalnem telesu zastopal, je v celoti v rokah nevladnikov samih. Naročnik postopka (bodisi vlada, ministrstvo ali občina) sme določiti edino pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati in nevladne organizacije, da lahko sodelujejo v postopku (npr. strokovne izkušnje, področje delovanja organizacij itd.). A tudi pri teh pogojih CNVOS v skladu s pravili vedno presoja, ali so smiselni in utemeljeni. Če ugotovimo, da niso, naročila postopkov zavračamo oziroma od naročnika zahtevamo popravke.
