V CNVOS se odzivamo na zavajanja SVRK glede razpisov, vrednih 34 milijonov evrov

Na nas so se obrnili novinarji, ki so prejeli komentar SVRK na naše trditve. SVRK-ov komentar, ki je praktično enak njihovemu javno dostopnemu odgovoru, objavljenem med pogostimi odgovori na vprašanja o razpisu, je v celoti dostopen tukaj (21. točka).

SVRK v svojem odgovoru zavaja. Razpise v imenu donatorjev pregleduje in potrjuje Urad za finančne mehanizme (FMO), ki preverja, ali so razpisi v skladu s pogodbo. FMO je med potrjevanjem pregledal dve različici razpisa, SVRK pa je po drugem pregledu dodal diskriminatorne pogoje, s katerimi FMO ni bil seznanjen. SVRK medtem piše, da je pogodbo uskladil s »pristojnimi relevantnimi ministrstvi«, s čimer mislijo slovenska resorna ministrstva. Pri tem »pozabljajo«, da so ministrstva, pristojna za spreminjanje pogodbe, izključno zunanja ministrstva držav donatoric. Omenjajo tudi, da so pogoje uskladili s »programskim partnerjem«. Programski partner, ki ga omenjajo, je partner SVRK za izvajanje programa in nikakor ni povezan z donatorji. Na kratko: projektni partnerji so se dogovorili za spremembe, ki jih financer ni odobril.

Trditev SVRK, da nevladnim organizacijam omejujejo sodelovanje zaradi »učinkovite porabe sredstev z največjo dodano vrednostjo« je skrajno neprimerna, neumestna, predvsem pa odkrito diskriminatorna. SVRK očitno meni, da lahko prav vsako podjetje – podjetja se lahko na razpis namreč prijavijo brez vsakršnih dodatnih pogojev – na razpis prijavi boljši projekt kot nevladne organizacije. Temeljno vodilo slehernega javnega razpisa je – oziroma bi moralo biti – med prijavljenimi projekti izbrati najboljše, torej tiste z najboljšimi idejami in načrti za izvedbo. Kako bo izločanje nevladnih organizacij prispevalo h kakovosti, ki jo zagovarjajo? Morda pa se SVRK boji, da bodo prijave nevladnikov boljše od prijav podjetnikov, zato jih je treba preprosto odstraniti?

Dejstvo, da SVRK sodelovanje na razpisu omogoča slehernemu podjetniku, ne pa nevladnim organizacijam, lahko razumemo le kot maščevanje okoljevarstvenikom in naravovarstvenikom, ker so v preteklem letu uspešno blokirali protiustavne spremembe gradbene zakonodaje in sprožili referendum glede Zakona o vodah.

Navajanje Sklada za civilno družbo kot razloga za omejevanje sodelovanja nevladnih organizacij je cenen izgovor, saj gre za dve povsem drugačni vsebini. Denar iz Sklada za civilno družbo je namreč namenjen razvoju civilne družbe. Gre za 10 odstotkov sredstev v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma, sklad pa so države donatorice uvedle prav z razlogom, da ne bi kakšna populistična vlada, ki so ji nevladne organizacije trn v peti zaradi opozarjanja na neetična in celo nezakonita ravnanja, postavila tako nemogočih pogojev, kot jih je SVRK oziroma Zvone Černač, minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, postavil na aktualnih razpisih. Ne glede na malverzacije populistov bi lahko na ta način vsaj nevladne organizacije uresničile cilje, ki jih financirajo države donatorice.