Organizacija European Civic Forum (ECF) je objavila kritike osnutka poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v Evropski uniji ter priporočila za dopolnitve in izboljšave, ki jih je oblikovala v sodelovanju s civilnodružbenimi organizacijami iz dvanajstih držav. Pri oblikovanju komentarjev o posameznih državah smo sodelovali tudi v CNVOS.

ECF opozarja, da so napadi na civilnodružbene organizacije in gibanja znanik poslabšanja stanja pravne države in demokracije. Evropska komisija v svojih strategijah in načrtih civilnodružbene organizacije sicer priznava kot pomembne akterje, ki opozarjajo na kršitve in zlorabe vladavine prava, in izpostavlja njihov pomen pri blaženju posledic pandemije novega koronavirusa. A ob tem pozablja na ukrepe, potrebne za zaščito civilnodružbenega prostora.

Kot glavne kritike pristopa Evropske komisije k reševanju težav vladavine prava in nazadovanja demokracije, ECF navaja:

  • fragmentirano spremljanje demokracije, vladavine prava, temeljnih pravic in socialne pravičnosti, ki zmanjšuje pomen medsebojnih povezav in glavnih vzrokov težav,
  • ozek pristop, ki spremlja le štiri, namesto šestih vidikov vladavine prava, kot predlagajo tudi v Uradu visokega komisarja Združenih narodov na področju človekovih pravic (OHCHR) 1) pravica do enakosti pred zakonom, 2) pravica do poštenega sojenja, 3) pravica do svobode in osebne varnosti, 4) pravica do svobode izražanja in mnenja, 5) pravica do mirnega zbiranja in združevanja, 6) pravica do sodelovanja v javnih zadevah,
  • odsotnost obravnave omejevanja pravice do mirnega združevanja,
  • obravnavanje poslabšanja vladavine prava po Evropi kot individualnih primerov, povezanih z dogajanjem v posameznih državah,
  • odsotnost konkretnih ocen držav in priporočil o tem, kako izboljšati pogoje za vladavino pravo na nacionalni ravni.

Pri poglavju o Sloveniji ECF poroča o hitrem poslabšanju stanja civilnodružbenega prostora in vladavine prava od nastopa nove, desne vlade, ki je sovpadlo z razglasitvijo epidemije v državi. Od sredine marca 2020 je vlada večkrat poskušala spremeniti demokratična pravila in omejevati dialog z nevladnim sektorjem, pogosto pa ji je tudi uspelo, piše ECF. Med primeri kršitev oz. napadov navaja:

  • omejevanje pravice do protestiranja in nezakonite sankcije zoper miroljubne protestnike,
  • spreminjanje pogojev za pridobitev statusa v javnem interesu okoljevarstvenih organizacij in omejevanje sodelovanja teh organizacij pri postopkih presoje vplivov na okolje,
  • finančno ogrožanje delovanja nevladnih organizacij, vključno s poskusi ukinitve sklada za NVO,
  • predloge sprememb zakonov o varstvu okolja in urejanju prostora, ki bi okoljevarstvenim organizacijam preprečili sodelovanje v ključnih postopkih.

ECF je vsesevropska mreža nevladnih organizacij, ki združuje več kot sto nevladnih organizacij in zvez iz 27 držav, ki se ukvarjajo z demokracijo, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami ter socialno in okoljsko pravičnostjo. Od leta 2018 v sodelovanju s civilnodružbenimi zvezami iz evropskih držav pripravlja poročila o stanju civilnodružbenega prostora v Evropski uniji na platformi Civic Space Watch. ECF je raziskovalna partnerica organizacije CIVICUS Monitor in aktivna članica Civic Society Europe.

 

Odziv ECF na osnutek poročila Evropske komisije o stanju vladavina prava v EU