Vlada s predlaganimi spremembami zakonodaje spet močno zmanjšuje možnost sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih, tudi takih, ki majo lahko škodljive posledice za okolje. Kaj bi vladni predlogi pomenili v praksi, je v oddaji Studio ob 17.00 na radiu Prvi pojasnil Goran Forbici, direktor CNVOS.
O tem, kakšne so pravice civilne družbe in nevladnikov v postopkih, ki škodljivo vplivajo na okolje, je razpravljal z voditeljico Erno Strniša, direktorjem direktorata za prostor z Ministrstva za okolje in prostor, Georgijem Bangievim, ter docentko mednarodnega prava s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Mašo Kovič Dine.
Pogovoru lahko v celoti prisluhnete tukaj, dva utrinka iz oddaje – citata Gorana Forbicija – pa delimo spodaj.
O tem, da hoče vlada z novim predlogom Zakona o varstvu okolja utišati tudi uradne inštitucije, ki podajajo mnenja in stališča v okoljevarstvenih postopkih in tudi postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj:
»Prepričan sem, da se z novim predlogom Zakona o varstvu okolja – sami seveda upamo, da se bo še spremenil - ne poskuša zavezati ust samo nevladnim organizacijam, pač pa tudi uradnim inštitucijam, ki jih v tej državi imamo zato, da podajajo mnenja in stališča v postopkih pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj in nenazadnje tudi gradbenih dovoljenj. Spomladi smo glasno opozarjali, da poskuša ministrstvo v protikoronskih ukrepih inštitucijam, kot so Zavod za varstvo narave, Zavod za ribištvo in podobno, preprečiti negativna mnenja – mnenja, ki jih izdajo, so lahko samo še pozitivna. To izrecno ni pisalo, zato se je ministrstvo branilo, da to nikakor ni res. No, sedaj smo prišli do resnice te zgodbe: novi predlog jasno pravi, kakšna mnenja smejo ti neodvisni zavodi sploh še dajati. To so bodisi pozitivna mnenja bodisi mnenja s predlogi dopolnitev. Negativnega mnenja ni več mogoče izdati. Kar preprosto pomeni, da je očitno za ministrstvo, za tiste, ki so ta predlog pripravljali, sprejemljiva popolnoma vsaka investicija. Tudi če si na Barju, na zaščitenem naravnem rezervatu, zamislite stolpnico, igralnico, bazen – očitno Zavod za varstvo narave ne more izdati negativnega mnenja in reči, ne, to je popolnoma nesprejemljivo, to je zaščiteno območje, pač pa vas mora pozvati k dopolnitvi projekta.«
O izjavi Georgija Bangieva, direktorja direktorata za prostor z Ministrstva za okolje in prostor, da je odstotek napak v postopkih izdaje okoljevarstvenih dovoljenj majhen:
»Moram priznati, direktor ima prav, odstotek napak ni velik. Odstotek odločitev, ki jih je sodišče zavrnilo, spremenilo, vrnilo v postopek, ni velik. Ampak treba se je zavedati, da gre za vplive na okolje, ne samo na naravo, ampak tudi na ljudi, življenje, zdravje, ki ga imamo. Vsaka napaka je lahko usodna. Napaka v Kemisu je lahko je samo ena, pa vendarle katastrofična. V zadnjih petih letih sta se po podatkih ministrstva bodisi Agencija za okolje bodisi ministrstvo zmotila 122-krat. Tolikokrat so bile njune odločitve odpravljene. To je lahko odstotek, lahko pa je 122 katastrof.«
Več o tem, zakaj so spremembe, ki jih v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) predlaga ministrstvo za okolje pod vodstvom Andreja Vizjaka, nesprejemljive, v tem prispevku pojasni društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog.
Na ukinjanje še zadnjih ključnih varovalk pred škodljivimi projekti se je odzvalo več nevladnih organizacij, ki opozarjajo, da lahko brez varovalk pride do nepovratne škode za okolje ter za zdravje prebivalcev Slovenije. Več preberite v njihovem skupnem sporočilu za javnost.
