PODPIŠITE APEL POSLANCEM: PROTI UKINITVI SKLADA ZA NVO

Apel poslancem: Glasujte za ohranitev Sklada za NVO

Podpisane nevladne organizacije ne nasprotujemo polodstotnemu dvigu dohodninskih donacij. Dvig so v krovni mreži nevladnih organizacij CNVOS prvič predlagali že leta 2009. Navijamo za delni participatorni proračun in za to, da vsak sam izbere, komu bo namenil svoj delež dohodnine. Nevladne organizacije javnost o možnosti donacije dohodnine že deset let sistematično ozaveščamo z medijskimi in oglaševalskimi kampanjami.

Nikakor pa ne podpiramo dviga na račun ukinitve Sklada za NVO.

Trditve, da je dvig dohodninskih donacij na račun sklada bolj demokratičen in nasploh boljši tako za nevladne organizacije kot državo, ne držijo. Navajamo glavne razloge:

• Z ukinitvijo sklada se delež javnih sredstev za nevladne organizacije zmanjša za pol milijona evrov. Polodstotni dvig dohodnine pomeni 4,7 milijona evrov več iz tega naslova, ukinitev sklada pa za 5,2 milijona evrov manj.
• Dohodninske donacije se samoumevno razpršijo, saj gre primarno za podporo lokalnih športnih, gasilskih, kulturnih društev. Povprečni letni prejemek zato znaša le 913 evrov na organizacijo. Več kot 10 tisoč evrov je tako npr. leta 2019 dobilo le 36 nevladnih organizacij. 4311 jih je dobilo manj kot 1000 evrov, 1290 pa celo manj kot 100 evrov. Tudi če bi se znesek podvojili, bi več kot 10 tisoč evrov prejelo samo 99 organizacij.
• Pri dohodninskih donacijah in skladu za NVO gre za dva popolnoma različna podporna mehanizma. Sklad financira in omogoča razvojne investicije, namenjene razvoju novih storitev v nevladnem sektorju, nadgradnji in profesionalizaciji obstoječih, npr. krepitvi terenskih mrež in usposabljanju prostovoljcev.
• Sklad nevladnim organizacijam krije delež, ki ga morajo pri evropskih projektih zagotoviti iz domačih virov. Z izgubo tega vira financiranja nevladne organizacije v Slovenijo ne morejo več pripeljati evropskega denarja. V zadnjih dveh letih so z 2,6 milijonsko pomočjo iz sklada v Slovenijo pripeljale 19 milijonov evrov.
• Sklad financira podporno, svetovalno in drugo infrastrukturo za nevladne organizacije. Tako kot država financira SPOT točke, razvojne agencije in inkubatorje, ki so infrastruktura za podporo gospodarstva.
• Sklad je pomemben mehanizem uravnoteženega razvoja nevladnih organizacij po regijah in s tem regij samih. Doslej, v dveh letih, je sredstva iz sklada prejelo 194 organizacij iz vseh slovenskih regij. Razporeditev dohodninskih donacij je medtem mnogo bolj neuravnotežena. Od 36 organizacij, ki prejemajo več kot 10 tisoč evrov dohodninskih donacij, jih je 27 iz osrednje Slovenije, s sedežem v Ljubljani. Večina prejemnikov sredstev iz sklada ni iz središča države. Od 194 dosedanjih prejemnikov jih je iz osrednjeslovenske regije le 87. Drugače povedano – z dohodninskimi donacijami gredo večji zneski v veliki večini organizacijam iz središča oz. Ljubljane. Samo 9 jih je od drugod. Pri skladu je razmerje v prid ostalim regijam. Od 170 organizacij, ki so doslej prejele več kot 10 tisoč evrov, jih je 96 iz drugih regij. Od teh 96 jih je 67 prejelo med 50 in 100 tisoč evri, 17 pa več kot 100 tisoč evrov. Medtem iz dohodninskih donacij še nobena organizacija iz drugih regij ni prejela več kot 100.00 evrov. Niti več kot 50 tisoč evrov. Največ dobi pomursko društvo za zaščito živali; in sicer 27 tisoč evrov. Ukinitev sklada bi torej negativno vplivala na uravnoteženost regionalnega razvoja. Koroška in Bela krajina lahko pozabita na kakršnakoli pomembna razvojna sredstva za nevladne organizacije. Iz dohodninskih donacij zaradi maloštevilnosti svojih regij tamkajšnje organizacije nikoli ne bodo mogle dobiti pomembnejših zneskov.
• Ukinitev sklada bi iz vseh naštetih razlogov pridobivanje razvojnih investicij in sredstev za velike evropske projekte sprevrgla v tekmovanje v priljubljenosti. Poslanstvo nevladnih organizacij pa ni marketing. Poslanstvo nevladnih organizacij je pomoč ljudem in splošnokoristno delo. Rezultate smo lahko videli v Veliki Britaniji, kjer je podobna odločitev povzročila, da so nevladne organizacije za vsak zbran funt 80 penijev porabile za marketing. Država zdaj že pet let sanira škodo, tudi z dodatnim javnim financiranjem. Predvsem pa je dejstvo, da s tekmovanjem v priljubljenosti mnogi potegnejo kratko. Določene dejavnosti in določene družbene skupine so enostavno bolj priljubljene od drugih, npr. brezdomcev, odvisnikov, brezposelnih. V socialni in demokratični državi moramo znati enako poskrbeti in paziti na vse – ne glede na ljudsko priljubljenost.

Predlog je v PKP7 prišel brez napovedi in brez kakršnekoli razprave. Tudi brez posebnih argumentov.

Nasprotuje mu –  javno in drugače – resorni minister in resorno ministrstvo.

V nevladnih organizacijah nismo proti spremembam, ko se neke rešitve izkažejo za neučinkovite.  Vendar se Sklad za NVO ni izkazal za neučinkovitega, ravno nasprotno.

Predvsem pa bi morale vse rešitve nastajati v dialogu s tistimi, ki se jih spremembe tičejo in/ali se nanje spoznajo.

Če je želja vlade in koalicije resnično pomagati nevladnim organizacijam, naj torej dvigne samo odstotek dohodninskih donacij, sklad pa naj ohrani. Že zgolj zato, ker gre za »odvzem« pol milijona evrov nevladnim organizacijam.

Poslance zato pozivamo, da glasujete proti ukinitvi sklada za nevladne organizacije.

S spoštovanjem,