Kaj so prihodki od prodaje kot merilo za pridobitev državne pomoči

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, upoštevajoč njegovo zadnjo novelo (ZIUZEOP-A), določa, da so do državnega povračila nadomestila plač za delavce na čakanju ali za delavce, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, upravičeni samo tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki iz prodaje v 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019 (več o tem tukaj in tukaj).

Zakon po novem izrecno določa, da se upoštevajo »čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo«. Prejšnja dikcija zakona, da se upoštevajo »prihodki« se je tako spremenila, čeprav naj bi se že takrat po stališču Slovenskega inštituta za revizijo tako ali tako upoštevali samo prihodki od prodaje. Bistvene razlike glede prihodkov tako niti ni. Del ki se nanaša na nadomestila za starševsko varstvo pride v poštev za samozaposlene, za nevladne organizacije pa ni relevanten.

Kaj so prihodki od prodaje določajo Slovenski računovodski standardi (SRS) in konkretneje SRS 15. Ti določajo, da gre za prihodke iz prodaje blaga ali storitev, kar so pri nevladnih organizacijah praviloma prihodki iz pridobitne (tržne) dejavnosti, kot so prodaja izdelkov (publikacij, lastnih izdelkov, promocijskih oblačil itd.) ali prodaja storitev (odplačni izleti, svetovanja, namestitve, gostinske storitve itd.).  Gre torej predvsem za situacije, ko nevladna organizacija za svojo prodajo tudi izda račun.

Prihodki iz prodaje se v poslovnih knjigah knjižijo na kontih od 760 do 767, v letnih poročilih, ki se oddajo na AJPES, pa so razvidni v izkazu poslovnega izida v postavki »ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE« z oznako »AOP 110«.

Med prihodke od prodaje tako ne sodijo članarine ali donacije, saj v teh primerih ne gre za prodajo blaga ali storitev. Članarina je namreč obvezna dajatev člana nevladne organizacije in ne predstavlja neposrednega plačila člana za določeno storitev, četudi organizacija morda članom omogoča vključitev v kakšne dejavnosti. Enako velja za donacijo, saj na njeni podlagi društvo ni zavezano donatorju karkoli dati ali storiti v zameno. 

Med prihodke od prodaje pa prav tako ne sodijo običajna javna sredstva, pridobljena na javnih razpisih. Subvencije, dotacije in podobni prihodki se po računovodskih standardih lahko knjižijo kot drugi poslovni prihodki, če imajo poslovni učinek (konto 768) ali kot drugi dohodki, če poslovnega učinka nimajo  (konto 785). Standardi tako ne predvidevajo, da gre za prihodke od prodaje (konto 760–763).

Pri običajnih javnih razpisih nevladna organizacija pridobi javna sredstva (državna, občinska itd.) z namenom izvedbe določene dejavnosti za občane in ne neposredno za financerja (organizira kulturne predstave, organizira rekreacijo, izvaja socialnovarstvene programe, organizira izlete za upokojence itd.). Pridobljena javna sredstva tako ne predstavljajo plačila za blago ali storitve financerju. Ker nevladne organizacije za tako pridobljena sredstva (oziroma ker pričakujejo, da jih bodo dobila ob koncu projekta ali programa) povečajo obseg svoje dejavnosti oziroma izvedejo neke točno določene in vnaprej dogovorjene storitve, menimo, da lahko govorimo o poslovnem učinku teh sredstev. Takšne prihodke zato knjižimo na konto »768 Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije ...)«, v letnem poročilu pa se izkazujejo v izkazu poslovnega učinka v postavki »SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DRUGI PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI«  z oznako »AOP 124«.

Med prihodke, ki imajo poslovni učinek, sodijo tudi subvencije oziroma državne pomoči po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), saj je bila državna pomoč dana z namenom ohranitve zaposlitev oziroma ohranitve delovanja prejemnika. Takšno je tudi stališče Slovenskega Inštituta za revizijo.

Za društva je to jasno razvidno že iz SRS, ki velja za društva (SRS 33), saj ta določa, da se med »Druge poslovne prihodke« vključujejo tudi dotacije iz proračunskih in javnih sredstev, kar so običajno ravno sredstva za nudenje določenih storitev občanom, pridobljena na javnih razpisih.

Tudi za zavode in ustanove, za katere velja SRS 34, velja enako kot za društva. Za vse nevladne organizacije namreč veljajo splošni računovodski standardi, ki opredeljujejo, kaj so prihodki in kaj so prihodki od prodaje (SRS 15). Standardi ne dajejo podlage, da bi se prihodki od prodaje različno tolmačili glede na statusno obliko organizacije ali glede na presojo, kaj je glavna dejavnost organizacije, kar smo zaznali ponekod v praksi. Namen uskladitve SRS v 2016 je bil med drugim tudi, da se izkazi vseh organizacij poenotijo in da se torej med organizacijami ne dela razlik – da torej ista postavka v letnem poročilu pri vseh pomeni isto.

To je razvidno tudi iz Enotnega kontnega okvira za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije. Ta že v osnovi velja za vse organizacije enako in jasno loči prihodke iz prodaje (760) od subvencij in dotacij, ki imajo poslovni učinek (768) in od subvencij in dotacij, ki nimajo poslovnega učinka (785). Kontni okvir tako evidentno subvencije in dotacije (kar so prihodki iz javnih sredstev na podlagi javnih razpisov) v vsakem primeru loči od prihodkov iz prodaje. Enako določa tudi priporočen enotni kontni načrt.

Letna poročila zavodov in ustanov so se pred spremembami iz leta 2016 res razlikovala od letnih poročil društev, saj so prihodke iz javnih financ prikazovala samo za javna sredstva za izvajanje javnih služb; druga javna sredstva, pridobljena na javnih razpisih, pa so bila prikazana skupaj s prihodki iz pridobitne dejavnosti (torej prihodki od prodaje) v postavki »poslovni prihodki«. Vendar po novih SRS takšne razdelitve ni več in se torej vse subvencije in dotacije prikazujejo v novi ločeni postavki, četudi ne gre za sredstva za izvajanje javnih služb.

V že zgoraj omenjenem mnenju Slovenskega inštituta za revizijo, v katerem je pojasnjeno, kaj so prihodki od prodaje, je prav tako razloženo, da subvencije in dotacije ne sodijo med prihodke iz prodaje, pri tem pa v mnenju ni nobenih razlik glede na obliko organizacije, njen namen ustanovitve ali vsebino dejavnosti, ki jih organizacija izvaja.

Če javna sredstva v obliki dotacij in subvencij nimajo poslovnih učinkov, se knjižijo pod konto »785 (Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki)«, v letnem poročilu pa se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v postavki »DRUGI POSLOVNI PRIHODKI« z oznako »AOP 125«. Sem bi npr. lahko uvrstili izredne prihodke, kot so npr. pavšalne subvencije za povračilo škode, ki niso povezane z dejansko izgubo in podobno.

Posebej velja opozoriti, da če nevladna organizacija prejme javna sredstva zato, da opravi točno določeno storitev ali da dostavi točno določeno blago javnemu financerju (npr. ministrstvu, občini, javnemu zavodu), se kljub temu, da gre za javna sredstva, takšen prihodek šteje in upošteva kot prihodek od prodaje. Gre predvsem za primere javnih naročil, ko izvajalec za svojo storitev ali dobavo tudi izda e-račun.