Odziv CNVOS na lažne trditve voditeljice Rosvite Pesek v Odmevih 29. aprila

Spoštovana odgovorna urednica!

Pišem vam glede pogovora v Odmevih 29. aprila na temo razveljavitve okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice. No, vsaj tako je bil napovedan. Beseda namreč ni tekla o samoumevnem, se pravi o tem, zakaj je bilo soglasje razveljavljeno, kdo je naredil napako, gre res samo za procesne težave, kot trdi direktor HESS, ali pa je z idejo gradnje tudi drugače kaj narobe … Namesto tega je voditeljica Rosvita Pesek celoten pogovor izkoristila za vrsto netočnih trditev in podlih insinuacij o okolje- in naravovarstvenih nevladnih organizacijah:

»Nikjer ni predpisano, koliko strokovnjakov morajo (organizacije) imeti, mora biti 50 članov, trije, štirje …«

Narobe. Za okoljevarstvene organizacije, ki lahko sodelujejo v postopkih okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, je na primer oboje, se pravi koliko članov in strokovnjakov morajo imeti, zelo jasno predpisano v Pravilniku o podrobnejših pogojih in merilih za pridobitev statusa nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu. Hiter vpogled v pravilnik bi voditeljici sicer povedal še nekaj: da imajo pravico do sodelovanja v tovrstnih postopkih samo tiste organizacije, ki izkazano delujejo strokovno in kvalitetno, pri čemer o svoji strokovnosti in kvaliteti seveda ne odločajo same, temveč Ministrstvo za okolje. In to vsako leto znova. Zelo podobno velja tudi naravovarstvene organizacije. Da bi dobile status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki prinaša pravico do pritožbe na okoljevarstvena soglasja, morajo po Zakonu o nevladnih organizacijah ne samo redno izvajati aktivnosti, ki so v javnem interesu, temveč tudi dosegati pomembnejše, izstopajoče dosežke. Pri čemer o svoji strokovnosti in tem, koliko so v njihove aktivnosti pomembne in v javnem interesu, seveda zopet ne odločajo same, temveč edino in izključno – okoljsko ministrstvo.

»Sprašujem se, od vlade dobijo neizmerno veliko denarja, hkrati pa morajo to vlado nadzirati.«

Narobe. V letu 2018 je imelo status v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, ki omogoča pritožbo v postopku okoljevarstvenih soglasij, 64 nevladnih organizacij. Od vlade je za svoje naravo- in okoljevarstveno delo (torej tudi za »nadzor vlade«) vseh 64 skupaj v 2018 prejelo 426.207,30 evrov. No, v resnici jih 45, med katerimi je tudi Društvo za preučevanje rib Slovenije, ni prejelo čisto nič,  ostalih 19 pa torej povprečno 22.430 evrov letno. Res, nezaslišano neizmerno in, mimogrede, precej manj, kot znaša letna plača voditeljice Odmevov.

»Oni si recimo vzamejo za preučevanje nekih živali v naravi leto in pol, dve leti časa, potem se pritožijo, še enkrat preučujejo vplive na okolje – investitorji, delovna mesta, ne vem, gospodarska rast … to pa stoji. Ali nismo morebiti tem okoljevarstvenikom dali vendarle predolge čase in potem premalo nadzora? Kdo pa se ne nazadnje potem odloči, ali bo šel kontrolirat, ali te ribe, ne vem, ne morejo prenesti še ene hidroelektrarne?

Narobe. V postopkih okoljevarstvenega soglasja si nihče ne more samovoljno jemati časa, saj so vsi roki zelo natančno določeni v Zakonu o varstvu okolja. In ne gre za nobeni dve leti, temveč za pičlih 30 dni. Predolgo? Kvečjemu za nekoga, ki govori na pamet, glede na to, da je običajno treba preučiti več sto strani dokumentacije, s katero se kadrovsko neizmerno močnejša državna okoljska agencija po navadi spopada po več mesecev. Da nevladniki v upravnih postopkih o ničemer ne odločajo, pa bi menda voditeljici Odmevov tudi moralo biti znano in samoumevno. Agencija RS za okolje je tista, ki je zadolžena za presojo argumentov ene in druge strani, torej investitorjev in nevladnih organizacij, in ki potemtakem, na primer, merodajno odloči, kako bo z ribami in hidroelektrarno.

»Ali imamo pregled nad temi organizacijami, nad njihovim financiranjem in donacijami?«
Seveda ga imamo. Ne samo, da morajo popolnoma enako kot vse druge slovenske pravne osebe vsako leto finančno poročati (in to bolj izčrpno kot druge pravne osebe) Ajpesu in Fursu, temveč morajo, da bi obdržale status delovanja v javnem interesu, vsako (okoljevarstvene organizacije) oziroma vsako drugo (naravovarstvene organizacije ) leto do 31. marca okoljskemu ministrstvu še posebej in natančno (z dokazili) poročati o izvedenih aktivnostih v preteklem obdobju ter celo predložiti program dela za prihodnje poročevalsko obdobje. Če ju ne, ali če poročilo oziroma bodoči program nista dovolj kakovostna in strokovna, status izgubijo.

Tako bi si na primer v javno objavljenem letnem poročilu Društva za preučevanje rib Slovenije za leto 2018, ki je vsakomur brezplačno dostopno na spletni strani Ajpesa, voditeljica, če bi ji bilo količkaj mar za resnico, lahko prebrala, da je društvo lani imelo 4.678,06 evrov prihodkov, od tega 143 evrov iz članarin, 4.221,60 evrov so prejeli za raziskavo o ribi platnica v spodnji Savi in Krki, dobili pa so tudi dve donaciji v skupni višini 313,46 evrov. Piše tudi od koga (in koliko): od Društva SRCINT 163,46 evrov, od Zavoda Leeway collective pa 150 evrov. V poročilu za 2017 pa bi si na primer lahko prebrala, da so prejeli za 600 evrov donacij, in sicer od Metke Povž. Namesto, da se je smešila s tem, ko se je cinično spraševala, ali za društvom stojijo termoelektrarne, bi si voditeljica torej raje vzela deset minut za par klikov po Ajpesu.

Predvsem pa: odločitev sodišča zelo jasno sporoča, da je pri postopku izdaje okoljevarstvenega za HE Mokrice nekaj bilo narobe. Protizakonito. Društvu za preučevanje rib Slovenije smo tako lahko le hvaležni, da so opozarjali na nepravilnosti in vztrajali s svojo pritožbo. Sploh, ker to počno brez podpore javnega denarja. Saj si menda v uredništvu Odmevov in informativnega programa TV SLO ne želite, da bi se v Sloveniji karkoli počelo mimo ali proti zakonu?

Mnenjski vložki voditeljice Rosvite Pesek, ki ne temeljijo na zlahka preverljivih dejstvih, pač pa izključno na njenih subjektivnih domislicah, niso škodljivi le zato, ker kazijo ugled nevladnih organizacij, temveč  tudi zato, ker zavajajo javnost. O nepristranskosti, ki naj bi bila po vaših poklicnih standardih temeljna vrednota v vseh programih RTV Slovenija, v njenem tokratnem vodenju ni bilo ne duha ne sluha. Zato bi bilo prav, da bi se voditeljica za svoja pristranska in netočna mnenja o nevladnih organizacijah gledalcem in nevladnim organizacijam primerno in javno opravičila.

Prijazen pozdrav,

Goran Forbici
direktor / Director

Foto: RTV SLO