Upoštevanje pravil o sodelovanju javnosti pri pripravi predpisov je za vsako vlado trd oreh. Pa ne samo za politike, po 4 letih so ta pravila še vedno problem tudi za velik del našega uradništva. Zato nas na CNVOS niti ne preseneča posebej, da naš Števec kršitev Resolucije o normativni dejavnosti konstantno beleži njihovo vsaj 70% nespoštovanje. Ampak vsake toliko vseeno naletimo na kakšno še prav posebno cvetko.
Oktobra je bila tako v vladno obravnavo uvrščena novela Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS). Njena priprava je bila vzorčen primer vladne vehemence – osnutek novele ni bil nikoli javno objavljen, kaj šele da bi o njem razpisali zahtevano 30-dnevno javno obravnavo. Ministrstvo za pravosodje tega tudi ne skriva: v vladnem gradivu so oboje nonšalatno priznali.
Ampak ni konspirativnost tista, ki bi bila vredna posebne pozornosti. Ne nazadnje smo takšnih primerov v zadnjih 4 letih, od kar sistematično spremljamo upoštevanje resolucije in vladnega poslovnika, videli že precej, saj ni pri tem nobena vlada, niti Pahorjeva niti Janševa niti aktualna, posebej blestela. Kar sili v oči, je obrazložitev, zakaj so javnost ignorirali - kaj tako za lase privlečenega namreč že dolgo nismo prebrali. Citiram iz vladnega gradiva:
»Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja: NE
Sodelovanje javnosti je bilo zagotovljeno v skladu z osmim odstavkom 9. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št.: 43/01 in nasl.), v konkretnem primeru torej na način kot ga določa 94. člen zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/07 – UPB2 in nasl.).
Datum objave: /
V razpravo so bili vključeni: Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije."
Če pretolmačimo: pravosodno ministrstvo ne-objavo in ne-izvedbo vsaj 30-dnevne javne obravnave utemeljuje s tem, da jim osmi odstavek 9. člena vladnega poslovnika dopušča, da kadar je sodelovanje javnosti na nekem področju posebej urejeno s področnim zakonom, ne rabijo slediti ostalim odstavkom 9. člena (ki npr. določajo obvezno objavo predpisa na spletnih straneh organa in minimalni 30-dnevni rok za javno obravnavo), ampak veljajo določbe področnega zakona. Tak področni zakon naj bi v tem konkretnem primeru bil Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), natančneje njegov 94. člen, na podlagi katerega so se o noveli pogovarjali samo z združenji občin, javnost pa menda upravičeno ignorirali. Po njihovem torej vse lepo in prav.
Kako pa je v resnici? Da 8. odstavek dopušča izjeme, drži. Primer je Zakon o varstvu okolja, ki sam nadrobno določa, kako je s sodelovanjem javnosti pri okoljskih predpisih in katerega določbe torej povozijo poslovnik.
Vse ostalo pa je navadna laž. Da 94. člen ZLS posebej ureja sodelovanje javnosti pri predpisih, ki urejajo stvarno premoženje države in občin, so si preprosto izmislili. Člen govori zgolj o tem, da mora vlada pri predpisih, ki zadevajo občine, zagotoviti sodelovanje njihovih združenj. To, da moraš nekoga vključiti, pa nikakor ne pomeni, da moraš vse ostale izključiti.
Ni pa to edina »šibkost« njihove »pravne« interpretacije. Glede na to, da domet ZSPDSLS daleč presega "pristojnosti, delovanje in financiranje občin", saj je njegov predmet celotno stvarno premoženje države, se javni objavi in razpravi ne bi smeli izogniti niti v primeru, ko bi ZLS dejansko določal, da se o vprašanjih občin vpraša samo občine in nikogar drugega. Drugače rečeno – ZLS je enostavno napačna referenca; preozek v primerjavi z ZSPDSLS, da bi se nanj sploh lahko sklicevali.
Nekatere bi opisana »virtuoznost« Ministrstva za pravosodje znala zabavati. Drugi se bodo zgražali nad njihovo zvijačnostjo in laganjem. Sam pa sem med tistimi tretjimi, ki jih resno skrbi, da imamo na pravosodnem ministrstvu, kjer bi moralo med vsemi vladnimi organi biti največ znanja o pravni sistematiki in argumentaciji, takšne (ne)strokovne diletante, ki so resnično prepričani, da so vse naredili tako, kot jim nalagajo predpisi.
