CNVOS je 9. decembra Ministrstvu za gospodarstvo posredoval obsežne pripombe in predloge k osnutku novele Zakona o socialnem podjetništvu, ki ga je ministrstvo objavilo novembra. Generalno ugotavljamo, da je ministrstvu sicer uspelo identificirati ključne pomanjkljivosti veljavnega zakona, da pa so predvidene rešitve na žalost večinoma polovične, nesistematične, nedorečene in tudi medsebojno nekoherentne. Novela je izredno pomanjkljiva tudi po »tehnični« plati, saj ji manjka vsakršna analiza stanja, ki bi predvidene spremembe utemeljevala, več členov je v nasprotju z obrazložitvami, raba izrazov je nedoločna in nejasna itd.
Celotne naše pripombe objavljamo tukaj, v uvodni pripombi pa smo zapisali:
Pripravo novele pozdravljamo, saj je tudi praksa pokazala, kar je bilo opozorjeno že ob sprejemanju zakona, da so nekatere njegove zahteve in določbe neživljenjske in nerealistične in bodo kvečjemu ovirale razvoj socialnega podjetništva. Veseli nas tudi, da je predlagatelj v pripravo novele že izhodiščno vključil različne deležnike socialnega podjetništva in tako pridobil širši vpogled v težave na terenu in širši diapazon možnih rešitev. V tem pogledu priprava novele vsekakor lahko služi za zgled ostalim ministrstvom.
Ne glede na to pa moramo izpostaviti, da po svoji kakovosti osnutek žal izstopa v drugo – izrazito negativno smer:
- manjka kakršna koli analiza stanja, ki bi narekovala in upravičevala spremembe. Posledično niti ne vemo, kakšne cilje se z novelo zasleduje oziroma kakšne pozitivne učinke se pričakuje. Brez tega – torej na pamet - pa se po veljavnih domačih in mednarodnih standardih pravnega normiranja spreminjanja zakonodaje sploh ne bi smeli lotevati, saj lahko imajo nepremišljene spremembe hitro znatne negativne učinke, hkrati pa se jih po implementaciji tudi ne more evalvirati oz. ugotavljati, ali so bile uspešne ali ne;
- predvidene spremembe so tako rekoč brez vsebinske obrazložitve. Resda je dodano poglavje z obrazložitvami k členom, a se v njem z redkimi izjemami praviloma samo zelo skopo še enkrat pove, kar že piše v členih, namesto, da bi se spremembe argumentiralo, kar je prvi in poglavitni namen obrazložitevk členom;
- več obrazložitev je v protislovju s členi, ki bi jih naj razlagale in utemeljevale. Člen hoče eno, obrazložitev nasprotno (npr. 9 in 10. člen);
- ne upošteva se nekaterih osnovnih pravnih pravil normiranja (npr. hierarhije pravnih aktov in tega, kaj se sme določati s podzakonskimi akti, kaj pa samo z zakoni; pravila, da morajo biti izrazi, ki se uporabljajo v zakonih, določni in enoznačni; da morajo biti sankcije zamejene, sicer obstaja nevarnost arbitrarnosti itd.).
Osnutek tudi vsebinsko močno šepa. Čeravno so po našem mnenju detektirane ključne težave obstoječega zakona (vsaj glede na to, kaj se spreminja, saj, kot pravimo zgoraj, analize v osnutku ni najti), pa so predvidene rešitve žal večkrat polovične, nesistematične, nedorečene in tudi medsebojno nekoherentne. Vsebino smo sicer podrobneje komentirali v spodnjih pripombah k posameznim členom novele, zato tukaj izpostavljamo samo dvoje:
- nezadostnost najkorenitejše spremembe – redefinicije socialnega podjetja in črtanja kadrovskih in finančnih pogojev, s čimer se krog socialnih podjetij v nasprotju z uveljavljenimi mednarodnimi pojmovanji in klasifikacijami širi tudi na vse dobrodelne in druge nevladne organizacije,
- neutemeljenost širitve zakonske materije na celotno socialno ekonomijo in še dlje na področja (profitnega) zadružništva, ekonomske demokracije, kreativnih industrij in prekarizacije, ki se s socialnim podjetništvom resda kdaj križajo, sovpadajo pa z njim nikakor ne.
Zato predvsem upamo, da ministrstvo s predlogom novele ne bo po nepotrebnem hitelo, pač pa bo spremembe ponovno podrobno premislilo ter osnutek ustrezno korigiralo.
