Nova definicija minimalne plače, spodbude za zaposlitev starejših in spremembe plač v javnem sektorju

Za nevladne organizacije, ki izplačujejo minimalno plačo, je pomemben Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (ZMinP-A), ki določa, da se pri obračunu plače za delo po 1. 1. 2016 v minimalno plačo ne vštevajo več sledeči dodatki:
 

Do sedaj je namreč veljalo, da minimalna plača lahko zajema tudi dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. V teh primerih se je delavcu, ki je delal v nedeljo ali ponoči, dodatek sicer obračunal, ni pa se mu poznal pri končnem izplačilu, saj je bila njegova plača ves čas enaka (povsem računsko gledano to pomeni, da se je njegova osnovna bruto plača znižala za vrednost dodatka, tako da je bil skupen seštevek vedno isti).

Za opravljanje dela od 1. 1. 2016 to ne bo več možno. Ob februarskem izplačilu plače za januar 2016 bo tako delodajalec (nevladna organizacija) moral delavcu, ki prejema minimalno plačo in ki je delal ponoči, v nedeljo ali na praznik, obračunati in izplačati tudi dodatke za te primere. Skupna višina izplačila, ki jo bo prejel  delavec, bo tako višja.

Ob tem velja izpostaviti, da je izplačilo zgoraj omenjenih dodatkov obvezno, kar pomeni, da delavcu pripadajo, če delo opravlja v posebnih pogojih dela. Višina teh dodatkov zakonsko ni določena, temveč se ta določi v kolektivnih pogodbah. To lahko predstavlja problem, saj za večino nevladnih organizacij ne velja nobena kolektivna pogodba. Ker pa gre za zakonsko pravico delavca to ne pomeni, da delavcu dodatka ni potrebno izplačati, če ni veljavne kolektivne pogodbe, temveč mora nevladna organizacija kot delodajalec višino urediti drugje – npr. v pogodbi o zaposlitvi, v internem pravilniku, s sklepom organa, itd.
 

Z namenom spodbujanja zaposlovanja starejših oseb Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela (ZIUPTD) prinaša v 2016 in 2017 določene ugodnosti za delodajalce (tudi nevladne organizacije), ki bodo zaposlili starejšo osebo. Če jo bodo namreč zaposlili v tem obdobju, bodo za prvih 24 mesecev njihove zaposlitve oproščeni plačila obveznih prispevkov delodajalca (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za zavarovanje za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo). Znesek teh prispevkov znaša praviloma 16,10 % osnovne plače, kar je tako prihranek delodajalca.

Za uveljavitev oprostitve plačila prispevkov je potrebno izpolniti tudi določene pogoje. Oprostitev velja samo za zaposlitev osebe, starejše od 55 let, ki je najmanj šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Pogodba se lahko sklene na določen ali nedoločen čas. Pogoj je, da delodajalec (nevladna organizacija) zadnje tri mesece pred takšno zaposlitvijo ni odpovedal kakšne druge pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Dodatni pogoj je tudi, da delodajalec pred zaposlitvijo ni imel (kadarkoli) blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni in da je v zadnjih šestih mesecih redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost drugim morebitnim zaposlenim.
 

Sprejet je bil nov interventni zakon (Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16)), ki za 2016 ureja plače, regrese in druge stroške dela javnih uslužbencev. Ta zakon sam po sebi ne velja za nevladne organizacije, lahko pa je pomemben za tiste nevladne organizacije, ki imajo status humanitarne ali invalidske organizacije. Za slednje namreč velja, da ne smejo izplačevati višjih plačil za delo, kot to velja za javne uslužbence. Ko se spremenijo (npr. povečajo) plače ali regresi za javne uslužbence, lahko tudi humanitarne in invalidske organizacije izplačujejo takšne spremenjena (višje) zneske, a ne več kot velja za javne uslužbencev.

Plačna lestvica za javni sektor, ki določa višino plače za posamezno delovno mesto, je določena v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Interventno je v to lestvico poseglo že več zakonov – ZUJF in nazadnje Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (ZUPPJS15).

V 2016 velja, da bo od 1. 1. do 31. 8. veljala enaka plačna lestvica, kot je bila v 2015 in ki je določena v 44.a členu ZSPJS (člen sicer določa, da velja lestvica samo do 2014, a je bila njena veljavnost podaljšana do konca 2015 z ZUPPJS15). S 1. 9. 2016 pride do spremembe, in sicer se plačna lestvica spremeni tako, da se osnovne plače povečajo. Od takrat dalje velja plačna lestvica, kot je določena v Prilogi 1 ZSPJS. S tem se bo nekoliko povečal tudi prag, do katerega bodo humanitarne in invalidske organizacija lahko izplačevale plače od septembra dalje.

Spreminjajo se tudi zneski regresov za letni dopust, in sicer se povečujejo glede na 2015. Humanitarne in invalidske organizacije bodo tudi v 2016 izplačevale regres glede na plačni razred delavca v aprilu 2016 (to je glede na plačni razred, v katerega je delavec razporejen oziroma bi bil razporejen, če bi delal v javnem sektorju, upoštevajoč kolektivno pogodbo s področja zdravstva in socialnega varstva), in sicer: