Projekt Trženja poslanstva se počasi zaključuje, pred uradno predstavitvijo projektov in razglasitvijo zmagovalcev, ki bo 17. septembra, pa predstavljamo utrinke s poletnih pogovorov o izkušnjah nevladnih organizacij in podjetij z medsebojnim sodelovanjem. Tokrat predstavljamo pogovor s podjetjem Mercator in Zavodom za medgeneracijsko sodelovanje, Ypsilon.
Poletje se počasi izteka, kar pomeni, da se bliža tudi zaključek novega razburljivega poglavja sodelovanja med podjetji in nevladnimi organizacijami pri nas. Projekt Trženja poslanstva se namreč hitro bliža svojemu vrhuncu – zaključni predstavitvi projektov, ki bo vključevala tudi za udeležence še posebej zanimivo razglasitev zmagovalnih idej oziroma projektnih načrtov, ki jih bo izmed sedmih ekip, ki sodelujejo v projektu, izbrala strokovna žirija.
Do zaključne prireditve, ki bo potekala 17. septembra 2015 ob 17. 00 v Mestnem muzeju Ljubljana, je le še slab mesec dni, kar pomeni, da strokovna žirija bliža samemu zaključku svojega temeljitega pregleda in ocenjevanja projektov, ekipe, ki so pripravile in sredi julija predložile svoje načrte, pa brez dvoma vedno bolj nestrpno pričakujejo njihovo odločitev. Da pa napetost vendarle ne bi bila prehuda, smo se marljive ekipe, ki tudi med poletjem ne mirujejo in nadaljujejo s pripravo svojih projektov, odločili nekoliko zamotiti s poletni pogovori o izkušnjah in spoznanjih, ki so jih pridobili v ustvarjalnem delovnem procesu v trojnih navezah podjetij, nevladnih organizacij in oglaševalskih agencij.
Čeprav bo na popolno potešitev radovednosti o idejah in načrtih, ki so jih razvile ekipe, potrebno počakati na zaključno prireditev, lahko nekatere utrinke projekta in predvsem izkušnje udeležencev razkrijemo že zdaj. V mesecu juliju smo začeli s poletnimi pogovori z udeleženci programa, prvi pogovor pa smo opravili z Romano Lap iz podjetja Mercator in Sabino Đuvelek iz Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje, Ypsilon. Tretji, sicer nepogrešljiv član ekipe – Peter Zabret iz agencije Pristop, se nam v pogovoru ni mogel pridružiti, vendar je zagotovil, da bosta kolegici brez dvoma ustrezno predstavili njegova občutja o projektu.
Do zaključne prireditve, ki bo potekala 17. septembra 2015 ob 17. 00 v Mestnem muzeju Ljubljana, je le še slab mesec dni, kar pomeni, da strokovna žirija bliža samemu zaključku svojega temeljitega pregleda in ocenjevanja projektov, ekipe, ki so pripravile in sredi julija predložile svoje načrte, pa brez dvoma vedno bolj nestrpno pričakujejo njihovo odločitev. Da pa napetost vendarle ne bi bila prehuda, smo se marljive ekipe, ki tudi med poletjem ne mirujejo in nadaljujejo s pripravo svojih projektov, odločili nekoliko zamotiti s poletni pogovori o izkušnjah in spoznanjih, ki so jih pridobili v ustvarjalnem delovnem procesu v trojnih navezah podjetij, nevladnih organizacij in oglaševalskih agencij.
Čeprav bo na popolno potešitev radovednosti o idejah in načrtih, ki so jih razvile ekipe, potrebno počakati na zaključno prireditev, lahko nekatere utrinke projekta in predvsem izkušnje udeležencev razkrijemo že zdaj. V mesecu juliju smo začeli s poletnimi pogovori z udeleženci programa, prvi pogovor pa smo opravili z Romano Lap iz podjetja Mercator in Sabino Đuvelek iz Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje, Ypsilon. Tretji, sicer nepogrešljiv član ekipe – Peter Zabret iz agencije Pristop, se nam v pogovoru ni mogel pridružiti, vendar je zagotovil, da bosta kolegici brez dvoma ustrezno predstavili njegova občutja o projektu.
Zakaj ste se odločili za sodelovanje v projektu, kaj vas je prepričalo?
Romana (Mercator): Mercator je sodeloval pri projektu že lani. Mislim, da je odgovorne za sodelovanje v projektu prepričala želja, da se na področju družbeno odgovornega delovanja naredi nekaj drugačnega, kaj več kot klasično sponzorstvo ali donacija in prisotnost v projektu zgolj z logotipom. Jaz osebno pa sem nato dobila povabilo direktorice in se z veseljem odzvala, ker mi je to predstavljalo nov izziv. Do sedaj sem pri Mercatorju pokrivala že veliko različnih projektov oziroma področij, z nevladnimi organizacijami pa še nisem sodelovala. Zato se mi je zdel projekt takoj zanimiv. Pomembno je bilo tudi to, da je bil letošnji projekt zastavljen tako, da smo podjetja sama izbirala, s kom želimo sodelovati, kar je dodatno prispevalo k temu, da smo ponovno pristopili k projektu. Po premisleku o različnih vsebinah, ki bi nas zanimale, smo prišli do Zavoda Y in jih povabili k sodelovanju.
Sabina (Zavod Ypsilon): Od tukaj je bila pa zadeva jasna. Ko smo dobili e-pošto od Mercatorja in ugotovili, da ne gre za neko splošno vabilo, ampak za osebno povabilo s strani Mercatorja prav naši organizaciji, je bilo takoj jasno, da gre za potencialno odlično priložnost, predvsem z vidika razvoja organizacije in za naše strateške dejavnosti.
Sabina (Zavod Ypsilon): Od tukaj je bila pa zadeva jasna. Ko smo dobili e-pošto od Mercatorja in ugotovili, da ne gre za neko splošno vabilo, ampak za osebno povabilo s strani Mercatorja prav naši organizaciji, je bilo takoj jasno, da gre za potencialno odlično priložnost, predvsem z vidika razvoja organizacije in za naše strateške dejavnosti.
Kako se je razvijal vaš odnos tekom oblikovanja ideje? Se vam je zdelo, da ste si zelo različni? Kaj vas je najbolj navdušilo/presenetilo glede sodelovanja z drugimi člani ekipe?
Sabina: Mislim, da Zavod Y glede sodelovanja s podjetji izstopa iz povprečja med nevladnimi organizacijami, saj večino naših sredstev že tako dobimo iz gospodarstva in smo se v preteklosti že naučili pogovarjati s podjetji, tako da v zvezi z vzpostavitvijo stika in medsebojnim razumevanjem ni bilo posebnih izzivov ali presenečenj. Po prvi delavnici smo takoj, ko smo imeli priložnost, stopili drug do drugega in izmenjali kontakte. Že na drugem srečanju oziroma po drugi delavnici smo začeli z brainstormingom. Vsi smo hitro razumeli, kje smo in kaj so naša izhodišča, Mercator je tudi že imel začetno, sprva nekoliko drugačno idejo za projekt, ki nam je koristila pri začetku razmišljanja, nato pa se nam je na vikend delavnici v Mengšu izkristalizirala sedanja ideja.
Romana: Jaz sem bila takoj navdušena nad člani naše skupine. Lansko sodelovanje z nevladno organizacijo, ki je bila dodeljena mojim kolegov v ekipo, se ni najbolj obneslo. Po začetni ideji so na neki točki razvijanja oziroma realizacije projekta ugotovili, da ne pridejo skupaj glede izvedbe projekta. Vsaka stran je imela nekoliko drugačne predstave o tem, kako naj vi izvedli projekt. Tokrat pa smo se kot ekipa hitro zelo dobro ujeli. Bila sem tudi zelo presenečena in navdušena nad strokovnostjo in profesionalnostjo Zavoda Ypsilon. Vidi se, da znajo delati na velikih projektih.
Romana: Jaz sem bila takoj navdušena nad člani naše skupine. Lansko sodelovanje z nevladno organizacijo, ki je bila dodeljena mojim kolegov v ekipo, se ni najbolj obneslo. Po začetni ideji so na neki točki razvijanja oziroma realizacije projekta ugotovili, da ne pridejo skupaj glede izvedbe projekta. Vsaka stran je imela nekoliko drugačne predstave o tem, kako naj vi izvedli projekt. Tokrat pa smo se kot ekipa hitro zelo dobro ujeli. Bila sem tudi zelo presenečena in navdušena nad strokovnostjo in profesionalnostjo Zavoda Ypsilon. Vidi se, da znajo delati na velikih projektih.
Kaj menite o vlogi predstavnika (oglaševalske) agencije pri razvijanju ideje?
Sabina: Njegovo sodelovanje od samega začetka je gotovo imelo veliko dodatno vrednost. Ko skušaš začeti en takšen projekt, je zelo koristno, da nekdo že od samega začetka razmišlja, kako ga bo naknadno treba komunicirati, s čimer se mi sami morda na začetku ne ukvarjamo toliko. Dobro je imeti ljudi, ki so »kreativci,« ki razmišljajo o možnostih nadaljnje komunikacije, in že takoj lahko identificirajo, katere ideje je vredno razvijati. Sama sem se od Petra ogromno naučila tekom vseh naših srečanj.
Kaj mislite, da bodo najpomembnejši končni rezultati projekta, bodisi za projekt kot tak, za vašo organizacijo na splošno ali za vas osebno?
Romana: Meni osebno se zdi izkušnja zelo zanimiva, saj imamo pri večini projektov na začetku običajno že postavljene oziroma določene neke vsebinske in finančne omejitve. Tokrat pa smo imeli povsem proste roke, dobili smo nepopisan list, razmišljali smo lahko o čemer koli. Resnično smo lahko kreativno ustvarjali, kar je bila čudovita izkušnja.
Sabina: Mislim, da smo pridobili v vseh treh pogledih. Obe organizaciji sta hkrati dobili kakovostnega partnerja, en kup izkušenj, in dober projekt, s katerim se lahko pohvalimo. Tudi osebno sem ogromno odnesla. V nevladni organizaciji je sicer običajno dovolj prostora za koncipiranje novih idej, tako, da idej nikoli ne manjka. Vendar ideje brez dobre izvedbe nimajo posebne vrednosti.
Sabina: Mislim, da smo pridobili v vseh treh pogledih. Obe organizaciji sta hkrati dobili kakovostnega partnerja, en kup izkušenj, in dober projekt, s katerim se lahko pohvalimo. Tudi osebno sem ogromno odnesla. V nevladni organizaciji je sicer običajno dovolj prostora za koncipiranje novih idej, tako, da idej nikoli ne manjka. Vendar ideje brez dobre izvedbe nimajo posebne vrednosti.
Kako boste lahko znanje, ki ste pridobili v tem partnerstvu in na tem projektu, lahko uporabili oziroma prenesli na druge projekte v organizaciji?
Sabina: Mi smo to že storili, Petru smo že predstavili nekaj novih idej in ga prosili za mnenje, in smo torej vključevanje (oglaševalske) agencije v praksi že implementirali pri drugih projektih. Od podjetij pa se naučiš komunikacije z različnimi partnerji, potrpežljivosti, natančnosti, pomena biti na pravem mestu ob pravem času.
Kaj bi svetovali drugim podjetjem ali nevladnikom, ki razmišljajo o tem, da bi razvijale sodelovanje z NVO ali gospodarstvom?
Romana: Sodelovanje z nevladnimi organizacijami lahko prinese veliko prednosti za podjetje. Med glavnimi bi izpostavila dotok svežih idej in neka nova energija, ki jo prinesejo nevladne organizacije. V našem primeru smo bili zelo veseli, da smo dobili skupino mladih entuziastov, željnih novih premikov. Prinesli so nov veter, zelo hitro so se razvijale nove ideje. Nevladne organizacije lahko prinesejo v podjetje tudi dodatna znanja, veščine, kontakte s ciljnimi skupinami, dostop do razvejane mreže ljudi, do katerih podjetje sicer nima dostopa in pa, kot že rečeno, nove ideje izven ustaljenih okvirjev razmišljanja, nov način dela, ko stvari postaviš na glavo in skušaš do rešitev priti z nekega drugega zornega kota.
Sabina: Nevladne organizacije lahko pridobijo zelo veliko, ključna stvar je gotovo pridobivanje partnerja za pomoč pri izvedbi projektov. Če želimo narediti večje premike, se je potrebno povezovati, pa ne samo z drugimi organizacijami, ampak tudi širše. Pri tem je treba razmišljati, kaj imajo drugi partnerji od tega in primerno zasnovati projekt.
Kar se tiče komuniciranja, bi nevladnim organizacijam priporočila, da nastopijo čim bolj konkretno, da jasno razdelajo ideje in jih predstavijo, kaj želijo doseči, kako si predstavljate vlogo podjetja, in bodo našli podjetja, ki se želijo vključevati v družbo, se pa to mora to tudi njim nekje poznati – tako da pridobijo nove kadre, nove ideje, povečajo prodajo izdelkov ali kaj drugega. Po začetni komunikaciji s podjetji se mi zdi še posebej pomembna odzivnost, da na primer ne traja en teden med enim in drugim mailom, poleg tega pa še doslednost, natančnost in ciljna usmerjenost. Pomembno je, da se ne vračamo nazaj. Ko se enkrat odločimo za neko pot, smo pretehtali pluse in minuse neke odločitve, je pomembno, da se te poti držimo – da se torej sprejemajo odločitve in da se zadeve zaključujejo.
Romani in Sabini se najlepše zahvaljujemo, da sta z nami delili svoje izkušnje s projektom, ali je bila ideja Mercatorja, Ypsilona in agencije Pristop zmagovalna, pa bo jasno 17. septembra. Do takrat bomo predstavili tudi izkušnje in poglede drugih ekip na potenciale, ovire in prepreke ter sadove sodelovanja med podjetji in nevladnimi organizaciji.
Sabina: Nevladne organizacije lahko pridobijo zelo veliko, ključna stvar je gotovo pridobivanje partnerja za pomoč pri izvedbi projektov. Če želimo narediti večje premike, se je potrebno povezovati, pa ne samo z drugimi organizacijami, ampak tudi širše. Pri tem je treba razmišljati, kaj imajo drugi partnerji od tega in primerno zasnovati projekt.
Kar se tiče komuniciranja, bi nevladnim organizacijam priporočila, da nastopijo čim bolj konkretno, da jasno razdelajo ideje in jih predstavijo, kaj želijo doseči, kako si predstavljate vlogo podjetja, in bodo našli podjetja, ki se želijo vključevati v družbo, se pa to mora to tudi njim nekje poznati – tako da pridobijo nove kadre, nove ideje, povečajo prodajo izdelkov ali kaj drugega. Po začetni komunikaciji s podjetji se mi zdi še posebej pomembna odzivnost, da na primer ne traja en teden med enim in drugim mailom, poleg tega pa še doslednost, natančnost in ciljna usmerjenost. Pomembno je, da se ne vračamo nazaj. Ko se enkrat odločimo za neko pot, smo pretehtali pluse in minuse neke odločitve, je pomembno, da se te poti držimo – da se torej sprejemajo odločitve in da se zadeve zaključujejo.
Romani in Sabini se najlepše zahvaljujemo, da sta z nami delili svoje izkušnje s projektom, ali je bila ideja Mercatorja, Ypsilona in agencije Pristop zmagovalna, pa bo jasno 17. septembra. Do takrat bomo predstavili tudi izkušnje in poglede drugih ekip na potenciale, ovire in prepreke ter sadove sodelovanja med podjetji in nevladnimi organizaciji.
