CNVOS je ministrici za delo predlagal podaljšanje javne razprave o novem Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja ter ustrezno vsebinsko dopolnitev predloga. Trenutni 14-dnevni rok je namreč odločno prekratek, predstavljeni predlog pa je hkrati tudi vsebinsko toliko pomanjkljiv, da kakovostnega odziva in razprave sploh ne omogoča.
26. 5. 2015
Predlog za podaljšanje javne razprave o predlogu Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja in za strokovno dopolnitev besedila predloga
Spoštovana ministrica!
Pišem vam v zvezi z včeraj razpisano javno razpravo o novem Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja; in sicer s predlogom, da, prvič, javno razpravo podaljšate vsaj na mesec dni, ter da, drugič, zakonski predlog ministrstvo čim prej ustrezno vsebinsko dopolni na način, da bo resnično zrel za razpravo.
Toplo lahko sicer pozdravim, da javna razprava tokrat ni omejena le na elektronsko posvetovanje, ampak ministrstvo organizira tudi javni posvet, vseeno pa je trenutno predvidena dolžina javne razprave (14 dni oz. do 8. junija) odločno prekratka. Hkrati pa je aktualni predlog besedila vsebinsko izredno pomanjkljiv in v toliko resne, argumentirane razprave in odziva na žalost niti ne omogoča.
Objavljenemu besedilu namreč manjka celoten uvod z oceno stanja in argumentirano obrazložitvijo, zakaj so določene spremembe potrebne in predvsem, zakaj so predlagane rešitve najboljše. Členom je sicer na koncu besedila dodana njihova obrazložitev, vendar se z njo ničesar ne rešuje, ker samo nekoliko gostobesedneje opisuje, kar že piše v samih členih. Razlogi za posamezne rešitve tako niso nikjer resneje utemeljeni, v celoti pa manjka tudi predhodna ocena učinkov, kar bo v prihodnosti onemogočilo evalvacijo uspešnosti predvidenih rešitev. Na žalost ste torej v javno razpravo (zopet) poslali predlog, ki zanjo (še) ni pripravljen, pri čemer takšna praksa za vaše ministrstvo in pod vašim ministrovanjem niti ni nova, na kar smo že večkrat opozorili.
Zato lahko zgolj priporočim branje svežih Smernic za vključevanje javnosti v pripravo predpisov, ki jih je za vladne organe izdalo Ministrstvo za javno upravo. V njih namreč med drugim piše tudi tole: »Pomembno: Nikoli ne objavimo samo golega besedila členov osnutka oz. predloga predpisa. Če lahko javnost o razlogih in argumentih za njegove rešitve samo ugiba, ne samo, da se ne bo mogla kakovostno odzvati, ampak se bo kaj hitro tudi ustvaril vtis, da se je pripravljalec odločal arbitrarno in nepremišljeno, se pravi neodgovorno.« Zato upam, da bodo vaši kolegi predlog čim prej ustrezno dopolnili.
Podobno upam tudi glede časa, ki ste ga namenili javni razpravi. Kaj namreč reči o borih dveh tednih, ko pa vam vladni poslovnik zanjo jasno nalaga vsaj 30 dni? Verjetno predvsem to, da če se pravil ne boste držali odločevalci, je nekoliko nenavadno pričakovati, da se jih bomo »navadni« državljani. Predvsem pa upam, da boste znali razumeti, da kakovosten in argumentiran odziv terja svoj čas in da imajo tisti, ki zaradi svojih izkušenj ali strokovnega znanja lahko kakovostno sooblikujejo določene rešitve, tudi še kakšne druge (službene ipd.) obveznosti in da je zato naivno pričakovati, da bodo kar naekrat vse odložili in se vrgli v vaš predlog. Če torej, ministrica, z vabilom k sooblikovanju rešitev resnično mislite resno in iskreno, predlagam, da predlog sprva ustrezno dopolnite, nato pa javni razpravi namenite ustrezen čas, sicer se bo kdorkoli težko izognil vtisu, da gre samo za spektakel.
Navsezadnje ne gre zanemariti, kar je danes zjutraj - sicer v zasebnem svojstvu, a na javni mejling listi – že opozoril aktualni zagovornik enakih možnosti Vernik Šetinc: da gre vendarle za nov zakon in da je »zato je popolnoma jasno, da bo zapečatil sistem varstva pred diskriminacijo za nadaljnjih nekaj let, morda desetletje, tako kot je sistem doslej zapečatil ZUNEO-UPB«. In čeravno se na CNVOS kot krovni nevladniški organizaciji v predvidene rešitve zakona težko spuščamo, saj za tematiko nismo referenčni, pa je glede na kritičen odziv zagovornika tudi laičnemu očesu jasno, da zastavljene rešitve vsekakor niso enoznačne in strokovno nesporne. Ta namreč med drugim (in obrazloženo) pravi, »da predlog še vedno ne gre v jedro problema neučinkovitosti obstoječe zaščite pred diskriminacijo« in da je zato »(p)rostora za predloge korenitih izboljšav in povečanje jasnosti in določnosti (…) zelo veliko.« Temeljita razprava bi torej očitno bila zelo dobrodošla.
V upanju, da boste na oba predloga odgovorili in ju predvsem upoštevali, vas prijazno pozdravljam,
Goran Forbici
direktor CNVOS
