Podatke državne zakladnice o vseh javnih transakcijah v zadnjih desetih letih (za aplikacijo »Supervizor« jih zbirajo pri Komisiji za preprečevanje korupcije) smo primerjali s podatki o vseh NVO in analizirali obseg javnega financiranja NVO v obdobju od 2003 do 2013.
Na CNVOS smo v poletnih mesecih izvedli najobsežnejšo analizo javnega financiranja NVO doslej. Iz podatkov državne zakladnice o preko 19 milijonov javnih finančnih transakcij v zadnjih desetih letih smo izluščili tiste transakcije, kjer so bili prejemniki nevladne organizacije. Nadalje smo preverili, kako je s financiranjem NVO po posameznih ministrstvih in kako po vseh 212 občinah ter kolikšen delež kolača javnih sredstev prejmejo NVO s statusom v javnem interesu.
Analiza je nastala tako, da smo podatke državne zakladnice o vseh javnih transakcijah v zadnjih desetih letih (za aplikacijo »Supervizor« jih zbirajo pri Komisiji za preprečevanje korupcije) primerjali s podatki o vseh NVO in analizirali obseg javnega financiranja NVO v obdobju od 2003 do 2013.
Podatki so pokazali, da smo NVO v letu 2003 prejele 147,9 mio evrov javnih sredstev, leta 2013 pa že več kot še enkrat več; in sicer 317,6 mio evrov. Od tega nekaj čez 289 mio evrov od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, javne agencije in zavodi), 28 mio evrov pa od Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). V to so zajeta tako sredstva za razne nevladniške programe in projekte kot tudi plačila za dobavljenje storitve in blago ter tudi "donacije" iz naslova 0,5 % dohodnine. Izmed vseh nakazil s strani proračunskih uporabnikov so 46 % sredstev (134,6 mio evrov) prejele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu. Skupno je izmed vseh obstoječih (cca. 26.000) proračunska javna sredstva v letu 2013 uspelo pridobiti 14.718 nevladnih organizacij oziroma 60 %. Podrobnejše zbirne podatke o javnem financiranju NVO najdete na naši spletni strani v rubriki NVO sektor – Dejstva in številke, podpoglavje Javno financiranje – zbirni podatki.
Analizirali smo tudi, kateri proračunski uporabniki so NVO namenili največ sredstev. V letu 2003 so vsa ministrstva NVO skupaj namenila 34,8 mio evrov, v letu 2013 pa 98,8 mio evrov. Največ sredstev je NVO v letu 2013 namenilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; in sicer nekaj več kot 65,3 mio eurov, kar predstavlja več kot 66 % vseh javnih sredstev, ki so jih ministrstva nakazala nevladnim organizacijam. Na drugem mestu je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (14,1 mio evrov oz. 14 % vseh sredstev ministrstev), na tretjem mestu pa Ministrstvo za obrambo s 5,2 mio evrov oz 5 % vseh sredstev. Podrobnejše podatke o javnem financiranju s strani ministrstev najdete na naši spletni strani v rubriki NVO sektor – Dejstva in številke, podpoglavje Javno financiranje s strani ministrstev.
Podrobnejša analiza financiranja po ministrstvih je pokazala tudi, da višina sredstev ni nujno premosorazmerna s številom financiranih NVO. Številčno največ nevladniških prejemnikov javnih sredstev je bilo namreč na Ministrstvu za obrambo, kjer so v 2013 financirali 636 različnih NVO, med tem ko je MIZŠ, sicer prvak po višini financiranja, skupaj financiral 550 NVO, MDDSZ pa 172.
Analiza je pokazala tudi, da NVO praviloma iz občinskih proračunov prejmejo več kot od ministrstev. V letu 2013 so občine NVO namenile 102 mio evrov, ministrstva pa 98 mio evrov. Po skupni višini med občinami po pričakovanju prednjačijo mestne občine. V 2013 je NVO največ namenila Mestna občina Ljubljana (13,3 mio evrov), sledita ji Mestna občina Nova Gorica (10,9 mio evrov) in Mestna občina Maribor (4,6 mio evrov). Podrobnejše podatke o občinskem financiranju NVO najdete na naši spletni strani v rubriki NVO sektor – Dejstva in številke, podpoglavje Javno financiranje s strani občin.
Javna sredstva sicer predstavljajo nekaj manj kot 40 % vseh prihodkov slovenskega nevladnega sektorja. Čez 60 % jih prihaja iz drugih virov, kot so donacije, članarine in prihodki iz prodaje. Navedeni delež javnih sredstev znotraj vseh prihodkov NVO je primerljiv s povprečjem v državah EU, kjer znaša 44,6 %. Po drugi strani pa sredstva, ki jih je Slovenija v 2013 namenila NVO, predstavljajo zgolj 0,88 % njenega BDP, kar je več kot dvakrat manj, kot svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenjajo države EU (2,37 %).
Celotna analiza Obseg javnega financiranja nevladnih organizacij v letih 2003-2013 je na voljo tukaj.