Tudi NVO nismo imune na finančno krizo. Podobno kot drugod po svetu je kriza z nekaj zamika prizadela tudi slovenski nevladni sektor. Pri tem pa ni povzročila njegovega krčenja, kot to velja za gospodarstvo, temveč je zaenkrat razvoj sektorja »zgolj« upočasnila. Na krizo so sicer najbolj imuni zavodi, najslabše pa so jo odnesle ustanove.
AJPES je objavil zbirne podatke o letnih poročilih, ki so mu jih za leto 2012 posredovale nevladne organizacije (društva, podružnice tujih društev, mladinski sveti, zavodi in ustanove). Njihovo skupno število je v letu 2012 ponovno poskočilo, in sicer za dober odstotek in pol glede na leto 2011. Letna poročila za leto 2012 je tako oddalo skupaj 23.963 nevladnih organizacij.
Kljub finančni krizi večina kazalnikov, s katerimi merimo stopnjo razvoja nevladnega sektorja (delež zaposlenih glede na vse zaposlene v državi, delež prihodkov iz javnih virov in delež BDP glede na prihodke nevladnih organizacij) kaže, da razvoj ni zastal, se pa je nekoliko upočasnil.
Skupni delež zaposlenih v nevladnem sektorju glede na vse zaposlene v Sloveniji se je v letu 2012 povečal na 7.029 zaposlenih, kar predstavlja 0,78 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji (v letu 2011 je ta delež znašal 0,75 odstotka). Konstantno rast zaposlovanja sicer beležijo zgolj zavodi, saj so društva in ustanove v letu 2011 zaposlovale nekoliko manj delavcev kot leta poprej (društva so v letu 2011 imela upad zaposlenih za 4,6%, ustanove celo za 15%) in so šele z letom 2012 ponovno imeli pozitivno rast zaposlovanja. Glavnina zaposlovanja je sicer bila v zavodih, ki so klub temu, da predstavljajo zgolj 8,8% nevladnih organizacij, zaposlovali več kot polovico (57%) vseh zaposlenih v nevladnem sektorju.
Skupen znesek prihodkov iz javnih virov, ki so ga prejele nevladne organizacije, kot je vsaj delno razviden iz letnih poročil, je bil v letu 2012 bil malenkost višji kot leto poprej (za nekaj manj kot 250.000 EUR), a se je kljub temu delež prihodkov iz javnih virov (to je delež prihodkov iz javnih virov glede na vse prihodke nevladnih organizacij) v letu 2012 glede na leto poprej prvič po več letih prvič zmanjšal, in sicer za 0,6 odstotka in je znašal 29,4 odstotka. Kljub povečanju skupnega zneska prihodkov javnih virov se je povprečen znesek takšnih prihodkov na nevladno organizacijo zaradi povečanja njihovega števila v letu 2012 prvič tudi zmanjšal (za približno 2 odstotka) in je znašal 10.398 EUR.
V letu 2012 ni bilo padca skupnega zneska vseh prihodkov nevladnih organizacij. Ta namreč že zadnjih nekaj let konstanto raste (za približno 2.1 do 2,9% letno) in je v letu 2012 znašal 847.662.196 EUR. Tudi delež vseh prihodkov glede na BDP kaže na pozitivni razvoj sektorja, saj se je ta v letu 2012 povzpel na 2,39 odstotka (leto poprej je bil 2,29 odstotka).
Kljub temu, da dva od treh kazalnikov kažeta, da se razvoj celostno nadaljuje, pa je stopnja razvoja slovenskega nevladnega sektorja še vedno pod evropskim povprečjem. Slovenske nevladne organizacije namreč zaposlujejo 0,78 vseh delavcev, medtem ko je ta delež v EU v povprečju 2,8%. Nadalje je delež prihodkov iz javnih virov pri slovenskih nevladnih organizacijah 29 odstotkov in zaostaja za evropskim povprečjem, ki znaša nekaj nad 34 odstotkov.
Glede na to, da slovenske nevladne organizacije skupaj beležijo povečanje vseh svojih prihodkov, hkrati pa se je delež prihodkov iz javnih virov znižal, so se očitno povečali prihodki iz drugih virov. To lahko potrdijo podatki društev, ki so kljub krizi iz naslova donacij in članarin v letu 2012 prejela približno 1,4 odstotka več prihodkov kot leto poprej in kar 8,3 odstotka več prihodkov iz pridobitne dejavnosti.
Po drugi strani podatki DURS nakazujejo, da zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb namenjajo nevladnim organizacijam vse manj donacij. Od leta 2006 do leta 2012 se je delež zavezancev, ki so koristili davčno olajšavo za donacije za kulturne, športne, invalidske in druge namene, skoraj prepolovil in je v letu 2012 znašal samo še 6,7 odstotka (v letu 2006 je bil 11 odstotkov). Podobno velja tudi pri drugi možni davčni olajšavi za kulturne namene in za namene varstva pred nesrečami. Delež zavezancev, ki so koristili to olajšavo, je bil v letu 2012 najmanjši po letu 2007 (zgolj 1%). Iz tega lahko sklepamo, da so dodatni viri prihodkov, s katerimi so nevladne organizacija krile izpad prihodkov iz javnih virov, predvsem donacije zasebnih oseb (to kaže tudi podatek, da je bila že skupna vrednost donacij iz dela dohodnine v letu 2012 za skoraj 7 odstotkov višja kot leta 2011) in pa prihodki iz lastne pridobitne dejavnosti.
Na finančno krizo so sicer najbolj imuni zavodi. Ti namreč v zadnjih letih edini beležijo konstantno povečanje svojih zaposlenih in povečanje skupne višine svojih prihodkov. Po drugi strani so jo najslabše odnesle ustanove. Te beležijo upad zaposlenih, ki je bil leta 2012 celo nižji kot leta 2010, prav tako pa so se njihovi prihodki od leta 2009 znižali za skoraj četrtino. Ustanove so hkrati tudi edina oblika nevladnih organizacij, ki so v letih 2011 in 2012 v skupnem pogledu beležile negativno poslovanje (to je imele so presežek odhodkov nad prihodki).
