V CNVOS nadaljujemo spremljanje vključenosti javnosti v pripravo vsebine predpisov. Nekoliko manj učeno rečeno: zanima nas, ali vlado in ministrstva sploh zanima, kaj si o njenih ukrepih mislijo tisti, ki bodo posledice njenih pravilnih in napačnih odločitev občutili na lastnih hrbtih. To počnemo s spremljanjem spoštovanja Resolucije o normativni dejavnosti, ki je pravni akt, v katerem je zapisano, kaj vse je treba narediti za to, da bi bila slovenska zakonodaja dobra in ne nepregledni pravni pragozd, v katerem uspeva vse, kar je kdaj zraslo v glavah vedno novih ministrov, državnih sekretarjev ali naključnih državnih uradnikov.
Ljubljana, 2. 4. 2013 – V CNVOS nadaljujemo spremljanje vključenosti javnosti v pripravo vsebine predpisov. Nekoliko manj učeno rečeno: zanima nas, ali vlado in ministrstva sploh zanima, kaj si o njenih ukrepih mislijo tisti, ki bodo posledice njenih pravilnih in napačnih odločitev občutili na lastnih hrbtih. To počnemo s spremljanjem spoštovanja Resolucije o normativni dejavnosti, ki je pravni akt, v katerem je zapisano, kaj vse je treba narediti za to, da bi bila slovenska zakonodaja dobra in ne nepregledni pravni pragozd, v katerem uspeva vse, kar je kdaj zraslo v glavah vedno novih ministrov, državnih sekretarjev ali naključnih državnih uradnikov. Rezultate števca (ne)kršitev Resolucije o normativni dejavnosti objavljamo na http://stevec-krsitev.si/.
Kakšna bo vključenost javnosti v pripravo predpisov pod novo vlado, je po rezultatih po prvem delovnem tednu težko napovedovati. Ministrstva in vlada so pripravila 6 predlogov predpisov in pri štirih kršila določila Resolucije o normativni dejavnosti. Resolucija med drugim nalaga, da morajo tisti, ki jim predlagane spremembe zakonov in drugih predpisov krojijo življenja, imeti na voljo vsaj 30 dni za komentarje in dopolnila njihove vsebine. Pri treh predlogih predpisov je objavljen krajši rok, en predlog pa smo zaman iskali na spletnih straneh pristojnih ministrstev, saj je bil objavljen le na spletni strani vlade. To velja tudi za dva predloga predpisov, ki ju kljub prekratkemu roku za javno razpravo zaradi upravičene nujnosti postopkov ne štejemo za kršitve Resolucije o normativni dejavnosti.
Zastavonoše nove generacije kršiteljev so (po abecednem vrstnem redu) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in Ministrstvo za zdravje, vsako s po eno kršitvijo. Kljub ne najbolj spodbudnemu startu se še zanašamo na obljube premierke Alenke Bratušek o prizadevanjih za politiko, ki bo temeljila na dialogu, na dogovorni naravi iskanja rešitev ter da bo »nova vlada storila vse, da se ponovno vzpostavi konstruktiven dialog s socialnimi partnerji, civilno družbo in stroko.«
Kakšna bo vključenost javnosti v pripravo predpisov pod novo vlado, je po rezultatih po prvem delovnem tednu težko napovedovati. Ministrstva in vlada so pripravila 6 predlogov predpisov in pri štirih kršila določila Resolucije o normativni dejavnosti. Resolucija med drugim nalaga, da morajo tisti, ki jim predlagane spremembe zakonov in drugih predpisov krojijo življenja, imeti na voljo vsaj 30 dni za komentarje in dopolnila njihove vsebine. Pri treh predlogih predpisov je objavljen krajši rok, en predlog pa smo zaman iskali na spletnih straneh pristojnih ministrstev, saj je bil objavljen le na spletni strani vlade. To velja tudi za dva predloga predpisov, ki ju kljub prekratkemu roku za javno razpravo zaradi upravičene nujnosti postopkov ne štejemo za kršitve Resolucije o normativni dejavnosti.
Zastavonoše nove generacije kršiteljev so (po abecednem vrstnem redu) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in Ministrstvo za zdravje, vsako s po eno kršitvijo. Kljub ne najbolj spodbudnemu startu se še zanašamo na obljube premierke Alenke Bratušek o prizadevanjih za politiko, ki bo temeljila na dialogu, na dogovorni naravi iskanja rešitev ter da bo »nova vlada storila vse, da se ponovno vzpostavi konstruktiven dialog s socialnimi partnerji, civilno družbo in stroko.«
