CNOVS je MIZKŠ posredoval svoje predloge k nameravani noveli Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Predlog se nanaša na dvig nameravanih predplačil na javnih razpisih, na preglednejšo porabo javnih sredstev in na ohranitev možnosti dopolnitve prijave na javni razpis.
Ljubljana, 11. 3. 2013. - Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS je v okviru javne razprave o nameravanih spremembah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport posredoval pripombe in svoje predloge k nameravani spremembi.
Ministrstvu smo predlagali, naj nameravane spremembe dopolni na sledeče načine:
Ministrstvu smo predlagali, naj nameravane spremembe dopolni na sledeče načine:
- Višina nameravanih predplačil pri javnih razpisih naj se iz predvidenih 25% poveča na 70% kot to velja za program Kultura Evropske komisije. V kolikor to ne bi bilo možno pa naj se zagotovi predplačila najmanj v višini 30%, tako kot to predvidevajo predpisi s področja izvrševanja proračuna in predpisi s področja državnih pomoči.
- Obveznost minimalnega plačila po tarifniku za zunanje izvajalce naj velja tudi za izvajalce javnih služb, to je javne zavode, in ne samo za izvajalce kulturnih programov in projektov (ki so večinoma nevladne organizacije). Zgolj na takšen način bo mogoče zares prispevati k ustreznem vrednotenju avtorskih del na področju kulture.
- Sofinanciranje evropskih projektov in programov naj se izvede na podlagi javnega poziva in ne na podlagi neposredne pogodbe, kot predlaga MIZKŠ, saj bi to pomenilo popolno politične diskrecijo pri dodelitvi javnih sredstev.
- Vlagatelje nepopolnih vloge na javnem razpisu naj se pozove k dopolnitvi in naj se njihovih vlog ne zavrže zaradi formalnih napak. Večji izbor predlogov projektov ali programov pomeni namreč večjo konkurenčnost in večji izbor, ki je na voljo financerjem.
- Zakonsko naj se določi, da financer lahko omeji skupen znesek, ki ga je pripravljen nameniti za posamezni kulturni program ali projekt, pri tem pa naj ne omejuje izvajalcev glede višine ali deleža posameznih stroškov projekta ali programa.
- Pri financiranju kulturnih projektov naj se med upravičene stroške uvrsti tudi splošne stroške delovanja izvajalca in stroške nakupa opreme (v sorazmernem delu oziroma v vrednosti amortizacije za čas trajanja projekta).
- Obveznost polne izkoriščenosti javne kulturne infrastrukture naj velja za vse osebe, ki upravljajo z njo in ne samo za javne zavode, kot to velja sedaj.
- Osebi, ki upravlja javno kulturno infrastrukturo, naj se doda obveznost, da lahko izvajalcu javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta zaračuna stroške, ki so mu nastali z dajanjem te infrastrukture v uporabo tudi v primeru, če nima kritih rednih stroškov svojega delovanja (in ne da lahko zaračuna tržno ceno, če rednih stroškov nima kritih, kot to velja do sedaj).
