Na papirju imamo odlično ureditev sodelovanja vlade s civilno družbo, žal tudi bogato zgodovino njenega ignoriranja. Za korak naprej zadostuje politična volja za spoštovanje predpisov in instanca z odločno podporo vlade in njene predsednice.
Eden prvih konkretnih korakov uresničevanja zaveze predsednice vlade Alenke Bratušek o vzpostavitvi politike sodelovanja je bila napoved o imenovanju državnega sekretarja, pristojnega za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud. Odločitev je vsekakor pozitivna, a korist od nje bo le, če ji bo vlada sledila tudi v svojem ravnanju.
Pomembno je namreč poudariti, da imamo v Sloveniji vsaj na papirju odlično urejeno sodelovanje vlade in ministrstev s civilno družbo. Od leta 2009, ko je bila sprejeta Resolucija o normativni dejavnosti, velja, da naj bil vsak predlog predpisa vsaj 30 dni v javni razpravi. Toliko časa naj bi imela na voljo strokovna in druga javnost, predvsem pa tisti, ki jim bo predpis krojil življenje, da nanj vložijo dopolnila, ga komentirajo in predlagajo drugačne, sprejemljivejše rešitve.
Ministrstva prejetih predlogov in dopolnil ne smejo ignorirati, ampak so jih dolžna obravnavati in tudi argumentirano pojasniti, zakaj jih sprejemajo ali zavračajo. Zagotoviti morajo transparentnost postopka priprave predpisov, kar pomeni, da zakoni ne nastajajo v bunkerjih (kot v zadnjem letu). Tudi zato naj bi naj bila strokovna javnost v pripravo predpisov vključena v dovolj zgodnjih fazah in ne šele takrat, ko je besedilo predpisa že malodane dokončno oblikovano, hkrati pa vsebine predlogov predpisov dostopne prek javnih objav na spletnih straneh ministrstev, ki predloge pripravljajo. V ta namen so bila razvita tudi najsodobnejša orodja e-participacije: od portala e-demokracija do portala predlagaj-vladi.si.
Od aprila 2010 spoštovanje sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov vladi in njenim ministrstvom nalaga tudi Poslovnika o delu vlade. Vse to nas po vseh analizah uvršča v svetovni vrh. Zato vladi dialoga s civilno družbo in različnih možnosti zanj ni treba ponovno odkrivati. Revolucionarna sprememba bo že dosledno spoštovanje tega, kar vladi nalagajo predpisi, še posebno po tem, ko smo bili v zadnjem letu priča skoraj popolni ignoranci sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov. (Janševa vlada je Resolucijo o normativni dejavnosti kršila pri kar 81 % vseh predlogov predpisov. Od skupaj 490 predlogov predpisov strokovna in zainteresirana javnost v zadostni meri ni mogla sodelovati kar pri 397 predlogih.)
Hkrati so pričakovanja do vlade tudi, da na mesto sekretarja, odgovornega za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud imenuje človeka, ki bo svoje naloge v praksi lahko zagotavljal. To bo po negativnih izkušnjah iz mandata Parhorjeve vlade, ki je sekretarja s podobno funkcijo imela, lahko le človek:
1. ki bo ustrezno senzibiliziran za pomen, razsežnosti in predvsem koristi sodelovanja različnih javnosti pri oblikovanju javnih politik in predpisov,
2. seznanjen z določili, mehanizmi in praksami, ki se v Sloveniji in v tujini uporabljajo za realizacijo tvornega sodelovanja med civilno družbo in državnimi organi, in ki
3. bo operativen in bo aktivno koordiniral sodelovanje ministrstev s civilno družbo, redno spremljal njihovo odzivnost ter se v primeru neustreznega ravnanja odločno in zelo konkretno angažiral, da se praksa popravi in izboljša.
Vse to ne bo dovolj, če sekretar hkrati ne bo imel močne podpore predsednice vlade in celotne koalicije. Učinkovito bo lahko deloval le, če bodo njegova prizadevanja podprta tudi z ustreznimi predpisi, ki od vladnih organov ne terjajo samo sodelovanja z javnostjo, ampak tudi predvidevajo varovalke za primere kršitev.
Goran Forbici, direktor CNVOS ob tem ponovno poudarja: »Ta hip ne potrebujemo novega odkrivanja možnosti sodelovanja s civilno družbo. Revolucija bo že dosledno spoštovanje standardov, ki smo jih za zagotavljanje bolje premišljenih zakonov dosegli v minulih letih. Brez tega bo tudi nov državni sekretar samo brezzobi tiger, ki ga v resnici niti ne potrebujemo.«
V osrednji slovenski mreži nevladnih organizacij CNVOS se tudi ne strinjamo z zamislijo, ki jo je bilo večkrat slišati, namreč, da naj bi bilo mesto državnega sekretarja »ponujeno« civilni družbi. Ta naj bi sama predlagala ime oziroma osebo. Nasprotno se zavzemamo, da naj bo imenovanje na to funkcijo v polnem pomenu politično. S tem bosta namreč koalicija in predsednica vlade nedvoumno prevzela polno odgovornost za realizacijo napovedanega dialoga, saj bodo vzvodi v celoti v njunih rokah.
Sporočilu prilagamo tudi dopis Alenki Bratušek in vodstvom koalicijskih strank, v katerem se zavzemamo za spoštovanje doseženih standardov sodelovanja s civilno družbo. Za več informacij smo vam na voljo 01 542 14 22, 031 62 82 12 ali na e-nalsovu simon.mlakar@cnvos.si
Simon Mlakar
Stiki z javnostmi in člani
