Leto 2013 je Evropska komisija v počastitev dvajsete obletnice osnovanja državljanstva Evropske Unije v Maastrichtski pogodbi poimenovala za »Evropsko leto državljanov«. Osredotočilo naj bi se »na že dosežene koristi, ki jih prinaša državljanstvo EU, ter na izpolnjevanje pričakovanj državljanov v prihodnosti. Številni dogodki v okviru evropskega leta bodo tako namenjeni pojasnjevanju, kakšne so neposredne koristi pravic državljanov EU ter katere politike in programi obstajajo na tem področju.«
Čeprav je komisija zatrjevala, da naj bi s to izbiro želela obenem spodbuditi »vseevropsko razpravo z državljani o zaželeni prihodnosti Evropske unije in reformah, ki so potrebne za izboljšanje njihovega vsakdanjega življenja,« pa je na žalost napovedano razpravo hkrati že vnaprej zelo ozko zamejila na razpravo o posameznikovih pravicah, kot sta pravici do prostega gibanja in prebivanja. Kratkovidnost razmišljanja komisije nazorno izpričuje izjava njene podpredsednice Vivian Reading ob lansiranju leta: »Državljani od Evrope pričakujejo konkretne rezultate in natanko to jim zagotavljamo: cenejše gostovanje v mobilnih omrežjih, večje pravice za žrtve kaznivih dejanj in preprostejše spletno nakupovanje.«
Seveda evropski državljani od EU pričakujemo tudi vse od naštetega, a hkrati še marsikaj več – zlasti pa pravico do aktivnega vključevanja v odločanje na evropski ravni. Na to je komisijo že lani v svojem manifestu opozorilo Zavezništvo za evropsko leto državljanov 2013, v katerega so se združile številne evropske NVO mreže:
»Za nas aktivno državljanstvo pomeni predvsem aktivno vključevanje državljanov v življenje njihove skupnosti, ter s tem v demokracijo, v smislu delovanja in odločanja. Aktivno državljanstvo je več kot dajanje v dobrodelne namene, udeležba na volitvah ali prostovoljno delo. Definicije sodelovanja, ki se osredotočajo na politično udejstvovanje ali ozko razumevanje prostovoljstva, ne zaobjamejo raznolikosti ljudskega delovanja po vsej Evropi. Da bi aktivno evropsko državljanstvo pridobilo pravo vsebino in pomen, ter da bi zmanjšali vrzel med državljani in institucijami EU, je potrebno upoštevati nove možnosti, ki se odpirajo z 11. členom Pogodbe o Evropski uniji o udeležbi državljanov v demokratičnem življenju Evropske unije.«
Zavezništvo za letošnje leto predvideva številne aktivnosti (več na spletni strani), v njegovem okviru pa bodo vzpostavljena tudi nacionalna zavezništva.
V Sloveniji je koordinacijo nacionalnega zavezništva prevzel CNVOS. V preteklih tednih smo v sodelovanju z NVO predstavniki v t.i. vladnem nacionalnem odboru za letošnjo evropsko leto z UKOM že usklajevali program, ki ga za letošnje evropsko leto načrtuje vlada, kjer smo predvsem izpostavili, da je v njegovem osnutku spodbujanje političnega državljanstva v veliki meri spregledano oziroma da se – sledeč izvornim zamislim komisije – osredotoča predvsem na individualne pravice. Doseženo je bilo tudi, da se bodo sredstva na letošnjem UKOM-ovem razpisu za NVO, ki je napovedan za konec marca, s 35 000 EUR povečala na 65 000 EUR in da bo med financiranimi vsebinami enakopravno nastopalo tudi aktivno državljanstvo.
Namen nacionalnega zavezništva je torej, da se povežejo vse zainteresirane organizacije (organizacije, ki redno izvajajo dejavnosti na področju aktivnega državljanstva in tudi druge, ki načrtujejo dogodke v okviru ELD) in da skupaj opozarjajo na pomembnost političnega državljanstva.
Zato vabimo vse zainteresirane organizacije, da na elektronski naslov maja.sporn@cnvos.si sporočite dogodke oz. druge aktivnosti, ki jih načrtujete v tem letu v navezavi na ELD. Na isti elektronski naslov se lahko prijavite tudi, če želite prejemati obvestila o dogodkih, organiziranih v okviru ELD.
