CNVOS je 1. marca na vodstva Pozitivne Slovenije, Državljanske liste, Socialnih demokratov in DESUS naslovil pobudo, da naj se v primeru uspešnega formiranja koalicije jasno in eksplicitno zavežejo, da bo nova vlada prekinila s politiko sistematičnega izključevanje stroke in javnosti pri pripravi politik in predpisov ter da bo dosledno uresničevala določbe Resolucije o normativni dejavnosti in poslovnika vlade o minimalno 30-dnevni javni razpravi o predlogih prepisov.
Ljubljana, 1. 3. 2013. - CNVOS je 1. marca na vodstva Pozitivne Slovenije, Državljanske liste, Socialnih demokratov in DESUS naslovil pobudo, da naj se v primeru uspešnega formiranja koalicije jasno in eksplicitno zavežejo, da bo nova vlada prekinila s politiko sistematičnega izključevanje stroke in javnosti pri pripravi politik in predpisov ter da bo dosledno uresničevala določbe Resolucije o normativni dejavnosti in poslovnika vlade o minimalno 30-dnevni javni razpravi o predlogih prepisov.
Opozorili smo tudi, da mehanizem javnih razprav predstavlja le najosnovnejšo in najbolj sistematično obliko dialoga s civilno družbo in stroko in da bi zato bodoča vlada morala tudi dosledno vključevati njihove predstavnike v delovne skupine za pripravo zakonodaje ter vladna posvetovalna telesa, s čimer je pretekla vlada pred enim letom grobo prekinila.
Še dodatno smo se zavzeli, da se praksa posvetovanja z javnostmi razširi tudi na vladno sprejemanje stališč glede različnih EU predpisov in politik, iz katerega je javnost zaenkrat popolnoma izključena, saj s stališči povečini sploh ni seznanjena.
Poziv objavljamo v celoti:
Vodstvom PS, SD, DL in DESUS:
ZA DOSLEDNO IN SISTEMATIČNO VKLJUČEVANJE CIVILNE DRUŽBE IN STROKE
Spoštovani!
Na Centru nevladnih organizacij močno pozdravljamo zavezo, ki jo je v svojem govoru v sredo v državnem zboru dala nova predsednica vlade, da bo politika »njene« vlade v nasprotju s politiko zadnjega leta temeljila na dialogu, na dogovorni naravi iskanja rešitev in da bo »nova vlada storila vse, da se ponovno vzpostavi konstruktiven dialog s socialnimi partnerji, civilno družbo in stroko.«
Strinjamo se namreč, da gre za »nujni pogoj za izrabo ustvarjalnih potencialov v demokratični družbi.« Toliko bolj, ker je delo odhajajoče vlade zaznamovalo vztrajno in sistematično izključevanje stroke in javnosti pri pripravi politik in predpisov. Le eden v vrsti kazalnikov, ki o tem zgovorno pričajo, so rezultati Števca kršitev resolucije o normativni dejavnosti. Z njim CNVOS meri, ali in koliko vladni organi upoštevajo z resolucijo in vladnim poslovnikom določen rok o minimalno 30 dneh javne obravnave predlogov predpisov. »Janševa vlada« je v svojem mandatu to določbo kršila v rekordnih 81,5 % primerov oziroma pri 377 od skupno 462 pripravljenih predpisov.
Stranke nastajajoče koalicije zato pozivamo, da se jasno in eksplicitno zavežejo, da bodo odločno prekinile s prakso ignoriranja mnenja tistih, ki jim s predpisi krojijo življenje, in da bodo v primeru oblikovanja nove vlade dosledno upoštevale določila resolucije in vladnega poslovnika o posvetovanju z zainteresirano javnostjo. Poudarjamo: omenjena določila so bila sprejeta s ciljem dobiti bolje premišljene politike in zakone, in če kaj, potem prav to ta hip v Sloveniji najbolj nujno potrebujemo.
Mehanizem javnih razprav seveda predstavlja le najosnovnejšo in najbolj sistematično obliko dialoga s civilno družbo in stroko, zato bodoča vlada ne bi smela zanemariti niti doslednega vključevanja njihovih predstavnikov v delovne skupine za pripravo zakonodaje ter vladna posvetovalna telesa, s čimer je pretekla vlada pred enim letom grobo prekinila.
Hkrati nastajajoči koaliciji predlagamo tudi, da prakso posvetovanja z javnostmi razširi na oblikovanje in sprejemanje stališč glede različnih EU predpisov in politik. Kljub temu, da evropski predpisi pomembno in v vse večjem obsegu oblikujejo slovensko realnost, je iz oblikovanja slovenskih stališč javnost še vedno v celoti izključena. Še več, s stališči najpogosteje ni niti seznanjena, saj se ta za razliko od predlogov slovenskih predpisov ne objavljajo niti med vladnimi gradivi niti post festum.
Da takšna praksa ni primerna, dovolj zgovorno kaže nedavni primer Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb, ko je celo ena od poslanskih skupin opozorila, da vprašanja, ki se urejajo na EU ravni, ne smejo zaobiti javne razprave strokovne, politične in druge zainteresirane javnosti.
Vse stranke, ki sodelujejo pri nastajanju nove vlade, zato pozivamo, da se koalicijsko zavežejo, da bo vlada pri sprejemanju slovenskih stališč do EU predpisov prakticirala javne razprave in da bo v to smer ob nastopu nove vlade tudi dopolnjen vladni poslovnik.
V želji, da bodo naši predlogi upoštevani, vas prijazno pozdravljamo.
S spoštovanjem,
Goran Forbici
direktor CNVOS
Opozorili smo tudi, da mehanizem javnih razprav predstavlja le najosnovnejšo in najbolj sistematično obliko dialoga s civilno družbo in stroko in da bi zato bodoča vlada morala tudi dosledno vključevati njihove predstavnike v delovne skupine za pripravo zakonodaje ter vladna posvetovalna telesa, s čimer je pretekla vlada pred enim letom grobo prekinila.
Še dodatno smo se zavzeli, da se praksa posvetovanja z javnostmi razširi tudi na vladno sprejemanje stališč glede različnih EU predpisov in politik, iz katerega je javnost zaenkrat popolnoma izključena, saj s stališči povečini sploh ni seznanjena.
Poziv objavljamo v celoti:
Vodstvom PS, SD, DL in DESUS:
ZA DOSLEDNO IN SISTEMATIČNO VKLJUČEVANJE CIVILNE DRUŽBE IN STROKE
Spoštovani!
Na Centru nevladnih organizacij močno pozdravljamo zavezo, ki jo je v svojem govoru v sredo v državnem zboru dala nova predsednica vlade, da bo politika »njene« vlade v nasprotju s politiko zadnjega leta temeljila na dialogu, na dogovorni naravi iskanja rešitev in da bo »nova vlada storila vse, da se ponovno vzpostavi konstruktiven dialog s socialnimi partnerji, civilno družbo in stroko.«
Strinjamo se namreč, da gre za »nujni pogoj za izrabo ustvarjalnih potencialov v demokratični družbi.« Toliko bolj, ker je delo odhajajoče vlade zaznamovalo vztrajno in sistematično izključevanje stroke in javnosti pri pripravi politik in predpisov. Le eden v vrsti kazalnikov, ki o tem zgovorno pričajo, so rezultati Števca kršitev resolucije o normativni dejavnosti. Z njim CNVOS meri, ali in koliko vladni organi upoštevajo z resolucijo in vladnim poslovnikom določen rok o minimalno 30 dneh javne obravnave predlogov predpisov. »Janševa vlada« je v svojem mandatu to določbo kršila v rekordnih 81,5 % primerov oziroma pri 377 od skupno 462 pripravljenih predpisov.
Stranke nastajajoče koalicije zato pozivamo, da se jasno in eksplicitno zavežejo, da bodo odločno prekinile s prakso ignoriranja mnenja tistih, ki jim s predpisi krojijo življenje, in da bodo v primeru oblikovanja nove vlade dosledno upoštevale določila resolucije in vladnega poslovnika o posvetovanju z zainteresirano javnostjo. Poudarjamo: omenjena določila so bila sprejeta s ciljem dobiti bolje premišljene politike in zakone, in če kaj, potem prav to ta hip v Sloveniji najbolj nujno potrebujemo.
Mehanizem javnih razprav seveda predstavlja le najosnovnejšo in najbolj sistematično obliko dialoga s civilno družbo in stroko, zato bodoča vlada ne bi smela zanemariti niti doslednega vključevanja njihovih predstavnikov v delovne skupine za pripravo zakonodaje ter vladna posvetovalna telesa, s čimer je pretekla vlada pred enim letom grobo prekinila.
Hkrati nastajajoči koaliciji predlagamo tudi, da prakso posvetovanja z javnostmi razširi na oblikovanje in sprejemanje stališč glede različnih EU predpisov in politik. Kljub temu, da evropski predpisi pomembno in v vse večjem obsegu oblikujejo slovensko realnost, je iz oblikovanja slovenskih stališč javnost še vedno v celoti izključena. Še več, s stališči najpogosteje ni niti seznanjena, saj se ta za razliko od predlogov slovenskih predpisov ne objavljajo niti med vladnimi gradivi niti post festum.
Da takšna praksa ni primerna, dovolj zgovorno kaže nedavni primer Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb, ko je celo ena od poslanskih skupin opozorila, da vprašanja, ki se urejajo na EU ravni, ne smejo zaobiti javne razprave strokovne, politične in druge zainteresirane javnosti.
Vse stranke, ki sodelujejo pri nastajanju nove vlade, zato pozivamo, da se koalicijsko zavežejo, da bo vlada pri sprejemanju slovenskih stališč do EU predpisov prakticirala javne razprave in da bo v to smer ob nastopu nove vlade tudi dopolnjen vladni poslovnik.
V želji, da bodo naši predlogi upoštevani, vas prijazno pozdravljamo.
S spoštovanjem,
Goran Forbici
direktor CNVOS
