CNVOS je sredi januarja Ministrstvu za kmetijstvo in okolje posredoval predlog za dopolnitev novele Zakona o varstvu okolja. Predlog se nanaša na pogoje za pridobitev statusa nevladne organizacije, ki na področju varstva okolja deluje v javnem interesu.

Ministrstvu smo predlagali, da s petih na dve leti zniža zahtevano predhodno aktivno delovanje na področju varstva okolja (osnutek novele predvideva znižanje na tri leta), da pogoj zadostnega števila članov oziroma zaposlenih oziroma premoženja zamenja s pogojem izkazovanja pomembnejših dosežkov ter da se ob črtanju pogoja, da mora slovenska NVO delovati na območju vse države, kar novela že predvideva, črta tudi, da mora tuja NVO, ki želi pridobiti status, delovati v najmanj 5 državah članicah.

Z znižanjem pogoja o predhodnem delovanju s petih na dve leti bo ta pogoj izenačen s tistimi, ki veljajo za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na drugih področjih. S spremembo okoljevarstvene NVO ne bodo več v slabšem, neenakopravnem položaju do drugih NVO, kot so to bile doslej. Ne nazadnje tudi ni nobenih vsebinskih razlogov za tako dolgo, petletno verifikacijsko dobo: ali neka organizacija kontinuirano deluje kakovostno in strokovno, je mogoče presoditi že na podlagi dveh let njenega delovanja, kar kažejo tudi izkušnje drugih resorjev, saj se pri nobenem ne pojavljajo predlogi o podaljšanju tega obdobja.

Zamenjavo pogoja, da mora NVO imeti ali določeno število članov ali določeno število zaposlenih ali zadostno ustanovno premoženje, predlagamo zato, ker gre za strogo kvantitativne kriterije, ki v ničemer ne garantirajo kvalitete dela in s tem doseganja javno koristnih rezultatov s strani NVO. Zato takšni kvantitativni kriteriji ne bi smeli biti merodajni, ko gre za presojanje, ali nekdo delujejo v javnem interesu. Namesto tega je bilo ministrstvu predlagano, da v zakon uvede pogoj izkazovanja pomembnejših dosežkov na področju varstva okolja, kot je to pravilo pri drugi področni zakonodaji, ki ureja pridobitev statusa.

Črtanje pogoja o delovanju v najmanj petih državah članicah, ki velja za tuje NVO, ki hočejo v RS pridobiti status delovanja v javnem interesu, pa smo predlagali zato, ker je izrazito formalistične narave in ničesar ne pove o kvaliteti dela in ker se status, kot to pove njegovo ime, podeljuje za delovanje v javnem interesu na področju Republike Slovenije in potemtakem ni razloga, da bi bilo za podelitev statusa merodajno, v kolikih državah članicah (tuja) organizacija še deluje.