Državni zbor je sprejel nov Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih – ZPreZP-1, ki so ga pripravili na Ministrstvu za finance. Ker se je že po opravljeni javni razpravi besedilo zakona spremenilo na način, da se je nevladnim organizacijam nalagalo dodatne obveznosti in stroške glede prijave v obvezni pobot je CNVOS interveniral in pri tem uspeli doseči črtanje novih obveznosti.
Sprejeti Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih – ZPreZP-1 na novo ureja najdaljše plačilne roke za podjetja, ki na trgu prodajajo blago in storitve, plačilne roke za javne organe, ki takšne storitve ali blago naročajo in obveznosti glede prijave v večstranski pobot. Za podjetja namreč velja, da morajo svoje neplačane obveznosti prijaviti AJPES v obvezni večstranski mesečni pobot in pri tem AJPESU tudi povrniti stroške glede na njegovo tarifo.
Po prej veljavnem zakonu ta obveznost ni veljala za nevladne organizacije z izjemo obveznosti, ki se nanašajo na njihove pridobitne dejavnosti. Takšno rešitev glede nevladnih organizacij je v povzel tudi nov osnutek zakona, ki je bil maja dan v javno obravnavo, zato CNVOS nanj posebnih pripomb ni imel. Takšna rešitev namreč enakopravno obravnava vse subjekte na trgu, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
Po opravljeni javni obravnavi je Ministrstvo za finance pripravilo novo besedilo predloga zakona in ga predlagalo Vladi, ki pa je obveznosti nevladnih organizacij znatno razširil. Poleg zapadlih obveznosti iz svoje pridobitne dejavnosti bi namreč morale nevladne organizacije v obvezni večstranski pobot prijavljati tudi vse svoje ostale obveznosti, ki izhajajo iz njihovih nepridobitnih dejavnosti. To bi pomenilo, da bi moralo društvo ali zasebni zavod, ki zaradi zamude plačila s strani ministrstva ali občine ne more poravnati svojih obveznosti do partnerjev ali podizvajalcev, takšne obveznosti prijaviti v večstranski pobot, sicer bi storilo prekršek. Poleg dodatnih administrativnih breme, bi takšna obveznost pomenila tudi dodatne finančne obveznosti, saj AJPES za storitev obveznega pobota zaračunava. Ti stroški pa seveda niso upravičeni stroški in bi jih morale nevladne organizacije kriti same. V primeru zamud pri plačilih s strani (javnih) financerjev bi tako takšna zakonska rešitev nevladnim organizacijam prinesla dodatna administrativna in finančna bremena, čeprav za zamude ne bi bile same krive same.
Takšni rešitvi smo pri CNVOS nasprotovali in Ministrstvu za finance predlagali, naj ponovno uvede prejšnjo rešitev, po kateri nevladnim organizacijam ne bo potrebno prijavljati v obvezen pobot tistih obveznosti, ki izvirajo iz njihove nepridobitne dejavnosti. Pobuda je bila uspešna, saj je vlada pri sprejemu predloga zakona, ki ga je nato vložila v Državni zbor, sprejela naš predlog in ponovno uvedla prejšnjo rešitev. Nevladne organizacije tako še naprej ne bodo imele dodatnih obveznosti glede svojih morebitnih zapadlih terjatev, če bodo te izvirale iz njihove pridobitne dejavnosti.
