CNVOS je 22. februarja Ministrstvu za finance posredoval predlog spremembe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012, s katerim bi se pri financiranju dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij iz državnega in občinskih proračunov omogočila predplačila. Hkrati predlog predvideva tudi zvišanje višine dovoljenih predplačil, ko gre za namenska sredstva EU in sredstva slovenske udeležbe; in sicer s sedanjih 20 % na 30 %.
Veljavni ZIPRS 1112 zaenkrat v svojem 24. členu omogoča za nevladne organizacije le predplačila pri namenskih sredstvih EU in sredstvih slovenske udeležbe; pa še to samo do višine 20%, ne pa tudi pri financiranju iz državnega oz. lokalnih proračunov.
Takšno razlikovanje že samo po sebi ni smiselno. Hkrati pa bi se s predlagano spremembo razrešile drastične težave, s katerimi se soočajo nevladne organizacije, ko izvajajo svoje javnokoristne projekte, ki so financirani iz nacionalnih javnih virov, kot so npr. dejavnosti lokalnih kulturnih ali športnih društev, socialno varstvene dejavnosti ali dejavnosti varstva okolja.
Na mnogih javnih razpisih prejmejo namreč nevladne organizacije prva sredstva šele pol leta po začetku izvajanja projekta in torej šele pol leta zatem, ko so jim že nastali prvi stroški. Pri nekaterih razpisih, ki predvidevajo samo končno poročilo in izplačilo, pa lahko traja kar celo leto, da dobijo nek priznan strošek povrnjen iz proračuna.
Ker nevladne organizacije po zakonu poslujejo nepridobitno in neprofitno, seveda ne razpolagajo z nobenimi preteklimi presežki, s katerimi bi lahko vnaprej krile (»zalagale«) stroške za izvajanje s strani javnega financerja potrjenih programov in projektov. Zaradi odsotnosti predplačil tako pogosto svojih programov in projektov ne morejo izvesti, kljub temu, da so jih država ali občine prepoznale kot splošnokoristne in zato izbrale za (so)financiranje. Zvezanih rok so tudi tisti javni financerji (posamezne občine in ministrstva), ki so iz navedenih razlogov projekte pripravljene avansirati, saj jim zakon to prepoveduje.
Če so v preteklosti nevladne organizacije težave še lahko reševale s pomočjo kreditov (pri čemer jim obresti zanje noben financer sicer nikoli ni priznal kot upravičene stroške), pa je v času sedanje gospodarske krize in posledičnega kreditnega krča za veliko večino organizacij tudi takšna »rešitev« postala popolnoma nedostopna in s tem problem neavansiranja tako rekoč nerazrešljiv.
Podobno velja tudi za dvig višine dovoljenega avansiranja pri namenskih EU sredstvih. Izkušnje številnih nevladnih organizacij kot tudi, na primer, izkušnje Ministrstva za javno upravo kot enega od posredniških teles za Evropski socialni sklad, kažejo, da 20% predplačila pogosto ne zadostuje za uspešen zagon projektov in da se prejemnice zato pogosto ukvarjajo z likvidnostnimi težavami.
Ministrstvo za finance je novelo ZIPRS1112 neuradno že napovedalo. CNVOS je zato svoj predlog posredoval tudi koalicijskim strankam s pobudo, da ga podprejo.
Predlog amandmajske spremembe 24. člena ZIPRS1112
