razpisi za NVO

Razpis za mreže nevladnih organizacij za zaščito vrednot EU

Datum objave javnega razpisa: 31. marec 2025

Rok prijave: 2. junij 2025 do 12.00 ure

Višina razpoložljivih sredstev: 600.000 EUR 

Od tega za Slovenijo: 300.000 EUR

Višina sredstev na posamezen projekt: 60.000 EUR

Trajanje projektov: 24 mesecev

Upravičeni prijavitelji: 

Formalne mreže nevladnih organizacij – nevladne organizacije (NVO), ki na dan prijave izpolnjujejo pogoje določene v 2. členu Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21 /18).

Obstoječe neformalne mreže NVO (konzorciji) v Sloveniji, v katerih vsak član mreže izpolnjuje pogoje določene v 2. členu Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21 /18).

razpisna dokumentacija

podpora prijaviteljem

Informativna delavnica o razpisu bo potekala v četrtek, 10. aprila 2025, ob 11. uri na platformi ZOOM. Rok za prijave na delavnico se je iztekel 9. aprila ob 23:59.

Posnetek spletne delavnice bo dostopen vsem, saj bo kasneje objavljen na našem YouTube kanalu.

Za daljše individualno svetovanje se lahko prijavite tukaj najkasneje do 11. aprila oz. do zapolnitve terminov, na voljo je namreč le 15 terminov. Svetovanje bo potekalo od 11. aprila do 23. maja 2025.

Vprašanja lahko postavite tudi na podpora.cerv@cnvos.si ali 01 542 14 22, vsak delovnik med 8.00 in 16.00. Svetovanje bo potekalo do 26. 5. 2025. Na vprašanja odgovarja Emilija Kastelic.

gradiva in odgovori na vprašanja

V: Ali se šteje, da je kazalnik "Število podprtih strateških sodnih sporov" izpolnjen, če je sodni spor v času projekta sprožen, ne pa tudi zaključen? Glede na trajanje projekta, ni namreč realno pričakovati, da bi se sodni spor pravnomočno zaključil do konca leta 2027

V poglavju 3.4.1 PRIČAKOVANI REZULTATI IMPACT4VALUES 2.0 je pri kazalniku »Število podprtih strateških sodnih sporov« v oklepaju navedeno, kaj kazalnik pomeni. Pri kazalniku ne gre za financiranje strateških sodnih sporov, temveč le za aktivnosti podpore ali osnove za pripravo morebitnih strateških tožb prek krepitve zmogljivosti, vzajemnega učenja in zbiranja podatkov. V tem smislu kazalnik nikakor ne more biti končan sodni spor ali slednji v postopku, temveč kazalnik lahko spremlja le gradnjo kapacitet, zbiranje podatkov, raziskovanje itd., kar predstavlja podporo razvoju in uvedbi prakse NVO na področju strateške litigacije.

V: Kaj točno pomeni kazalnik »Število NVO, ki spremljajo in poročajo o kršitvah ČP«? Opis kazalnika namreč govori o metodah in orodjih za sprejemanje kršitev ČP, te pa načeloma lahko oddajo tako NVO, kot tudi posamezniki in druge organizacije. Ali je torej mišljeno število prijav, ki jih izvajalcu projekta podajo NVO preko mehanizmov, ki jih ustvari izvajalec projekta? Primarno bi prijave verjetno podajali prizadeti posamezniki neposredno in ne NVO v imenu nekega posameznika (ki bi za to potrebovala pooblastilo). Prosimo tudi za primer dejavnosti oziroma mehanizma, ki bi prispeval število h kazalniku.

Kazalnik »Število NVO, ki spremljajo in poročajo o kršitvah človekovih pravic« se nanaša na organizacije, ki izvajajo projekt, v sklopu katerega spremljajo ter poročajo o kršitvah človekovih pravic. V mreži, ki prijavlja projekt, je lahko več takšnih organizacij. Kazalnik se ne nanaša število prijav o kršitvah človekovih pravic ali na to, kdo jih je oddal. Kazalnik se nanaša na organizacije, ki spremljajo in poročajo. Med mehanizme zbiranja spadajo npr. Varuh človekovih pravic, podobne institucije; metode zbiranja: npr. aplikacija na spletni strani, ki jo organizacija razvije in vanjo lahko kdorkoli vnese kršitev, organizacija pa jih zbira in nato preda Varuhu – primer https://najemniski-sos.si/, kjer so zbirali kršitve na področju najemanja stanovanj ipd.

V: V točki 4.1.1. se v točki 1. zahteva "Dokazilo o skupnih aktivnostih". Ali se kot takšno dokazilo šteje sodelovanje v skupnem projektu ali v skupni dejavnosti, kjer pa so sodelovale tudi druge organizacije in sta bila npr. dve organizaciji partnerja poleg drugih udeleženih?
Ali se kot takšno sodelovanje šteje skupno nastopanje ali delovanje v okviru vsebinske mreže NVO, kjer sodelujejo tudi druge NVO?

Dokazi o skupnih aktivnostih morajo potrditi, da gre za obstoječo, aktivno neformalno mrežo. Prejšnje partnerstvo dveh organizacij pri nekem projektu še ne pomeni, da gre za obstoječo, aktivno neformalno mrežo, ki skupaj nastopa v javnosti, po potrebi ali redno objavlja mnenja, izjave ali poročila o specifičnih temah, ki so v fokusu delovanja neformalne mreže. To, kar je opisano v vprašanju, ni dokaz skupnih aktivnosti neformalne mreže, ampak sodelovanje dveh ali več organizacij pri določenem projektu.

Glede vprašanja: "Ali se takšno sodelovanje šteje kot skupno nastopanje ali delovanje v okviru vsebinske mreže NVO, kjer sodelujejo tudi druge NVO?" – če je prijava oddana v imenu in za celotno vsebinsko mrežo NVO, in če je iz prijave jasno, da je predlagani projekt relevanten za to mrežo, potem da. Če pa se na vsebinsko mrežo NVO gleda na način "vse NVO v Sloveniji, ki se ukvarjajo z zaščito živali", potem ne.

V: V točki 4.1.1. se v točki 2. zahteva »Dokazilo o vidnosti in prepoznavnosti v javnosti«. Če se na razpis prijavijo 4 NVO kot neformalna mreža, ali to pomeni, da so potrebna dokazila, da so točno te 4 NVO v preteklosti že skupaj delovale (torej eno dokazilo za vse), ali pa to pomeni dokazila, da je NVO-prijaviteljica sodelovala z vsakim od ostalih 3 partnerjev posebej (torej 3 ločena dokazila)?

Pri neformalni mreži je dokazilo enotno. Pomembno je, da dokazilo izkazuje, da so partnerske organizacije navedene v prijavi (seveda lahko tudi ostale), skupaj aktivne v skupnih dejavnostih. Na primer: organizacija dobrodelnega koncerta, organiziranega s strani neformalne mreže, pri katerem je sodelovalo 30 organizacij (vse članice mreže) in to je razvidno iz člankov, poročil, objav, itd.

V: Ali točka 4.1.1.3 pomeni, da bodo lahko izbrani tudi projekti z nižjim številom točk, če bodo izpolnjevali druge pogoje (osredotočenost na ruralna območja, pokrivanje regije, kjer ni drugih projektov...)?

To je odločitev v pristojnosti odbora. Kot je navedeno v navodilih:»Pri razdelitvi med programskimi rezultati bo Upravni odbor težil k ravnotežju, kar ne pomeni nujno, da bodo vsi rezultati programa podprti z enakim številom projektov.«

V: Ali se udeležba v aktivnostih iz točke 5.1.1.1. lahko šteje kot del izvajanja projekta, glede na to, da je udeležba obvezna in glede na trajanje (cca. dva tedna za udeležbo na delavnicah in usposabljanjih)?

Da, lahko.

V: Kakšna je razlika med neformalno mrežo in »klasičnim« projektnim partnerstvom?

Neformalna mreža pomeni stabilno, kontinuirano in skupno delovanje več organizacij, ki delujejo na podobnem področju in imajo skupne teme, pogosto objavljajo skupna stališča, se javno odzivajo in imajo prepoznaven skupni nastop.

Te organizacije morajo imeti skupno strategijo (srednjeročno in/ali dolgoročno), vizijo in zgodovino delovanja - ne projektno, ampak programsko. To pomeni, da dejavnosti in aktivnosti mreže niso usmerjene projektno in ne trajajo le v okviru omejenega časovnega obdobja, ampak potekajo tudi takrat, ko ni projektno usmerjenih sredstev.

(Na primer, obstajale so skupne zagovorniške dejavnosti, mreža je skupaj nastopala v javnosti in delala na temah, zaradi katerih so se organizacije zbrale v mrežo.)

Klasično projektno partnerstvo je običajno začasno in usmerjeno v izvedbo določenega projekta – partnerji se lahko povežejo le za namene ene same prijave, morebiti tudi več, in ni nujno, da imajo dolgoročne ali strateške povezave.

Informativna delavnica (ppt)

Powerpoint predstavitev

Posnetek informativne delavnice

 

Pri strateški litigaciji ni v ospredju konkreten primer, ampak družbena, politična in/ali pravna sprememba, ki jo bo primer prinesel. Pri strateški litigaciji uporabljamo pravna sredstva za to, da odpravimo zakonske ali politične luknje. Z drugimi besedami, cilj strateške litigacije je širši od posameznega primera oz. reševanja specifičnega pravnega problema enega posameznika.

Za strateško litigacijo običajno izberemo primer, ki lahko povzroči pravni precedens, ki bo vplival na širše družbene spremembe. To pomeni, da se lahko na podlagi tega primera oblikuje praksa, ki bo vplivala na presojanje ostalih podobnih primerov. Tako pritožba posameznika ali skupine posameznikov postane vzvod za spreminjanje politik in prakse.

Praviloma naj bi strateška litigacija dosegla ali pomagala doseči enega od naslednjih ciljev:

  • izboljšanje pravnega sistema - s sprejemanjem, izboljšanjem ali nadgradnjo zakonov in vzpostavitvijo učinkovitih mehanizmov izvajanja;
  • »učenje« sistema - z oblikovanjem sodne prakse, v kateri je jasno razvidno, kako naj se splošna norma uporabi za konkretne primere, ali z novo ali nadgrajeno razlago predpisov;
  • krepitev ranljivih/deprivilegiranih skupin, ki so izpostavljene posebnim kršitvam pravic, in prikaz, kako lahko uveljavljajo svoje pravice v obstoječem (ali izboljšanem) sistemu;
  • »poučevanje« javnosti – prikaz, kako lahko vztrajanje pri pravicah posameznika izboljša njihovo širšo zaščito;
  • ustvarjanje podlage, na kateri si lahko državljani z uporabo novo vzpostavljene prakse pomagajo sami.

Strateška litigacija lahko vključuje tudi dejavnosti, ki se izvajajo zunaj sodne dvorane, kot so javne kampanje in zagovorništvo, da se ustvari podpora za družbene/politične spremembe, ki jih želimo doseči (npr. zagovorništvo za nova navodila za centre za socialno delo glede izvajanja določenega zakona). Poslužimo se lahko tudi različnih administrativnih postopkov, ki so na voljo (npr. inšpekcijski postopki, zahteva po strokovnem nadzoru ministrstva ipd.).

V praksi organizacije z neposrednim delom s svojimi uporabniki zbirajo informacije/dokaze o kršitvah pravic, ki predstavljajo kvalitetno osnovo o širših, sistemskih in družbenih vzrokih kršenja človekovih pravic na področju, s katerim se posamezna organizacija ukvarja. Tako zbrani dokazi so potem osnova za strateško litigacijo. Katero pot bo organizacija izbrala (zagovorništvo, sodni postopek ipd.), je odvisno od posameznega primera.

V okviru tega razpisa se upravičene aktivnosti, ki prispevajo h kazalniku »Število podprtih primerov strateške litigacije«, nanašajo na krepitev znanja organizacij o strateški litigaciji in za njo, izmenjavo znanja med organizacijami ter zbiranje in obdelavopodatkov o kršitvah človekovih pravic, ki vodijo do sprožitev strateških postopkov ipd.

Vir: Provedba antidiskriminacijskog prava: priručnik za civilno društvo, Hrvatski pravni centar i Udruga za zaštitu ljudskih prava i građanskih sloboda u partnerstvu s organizacijom Equal rights trust, 2013

___

Financirano s strani Evropske unije. Vsebina strani, izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.