WWF je pretekli teden objavil Poročilo o stanju planeta 2018, ki prikazuje realno sliko vpliva človekove dejavnosti na svetovne oceane, gozdove, reke in ozračje. Poudarja dejstvo, da se okno priložnosti, ki ga imamo, da na globalnem nivoju skupaj premislimo in pretehtamo svoje vrednote in kako cenimo, ščitimo in ohranjamo naravo, hitro zapira.
Poročilo o stanju planeta 2018 je izčrpen pregled stanja našega naravnega sveta 20 let po tem, ko je svet ugledala prva izdaja tega dokumenta. Kot so ob objavi sporočili iz WWF Slovenija, v naši regiji stanje narave ni povsem alarmantno, način upravljanja z naravnimi viri pa je katastrofalen in pogosto od dobre ideje vodi do slabe realizacije. Dostop do informacij je okrnjen, posvetovanje z javnostjo in deležniki površno, odnos med odločevalci in deležniki pogosto ni enakopraven.
Nekaj zaključkov
- Manj kot 5% živali je divjih, prostoživečih, medtem ko 96% pripada ljudem in domačim živalim, večinoma vzrejenih za prehrano ljudi. Pri nas pozitivnim trendom sledimo pri populaciji medveda in volka, medtem ko je populacija risa na robu izumrtja.
- Izgubili smo že 82% sladkovodnih vrst, kar kaže na kritično stanje vodnih ekosistemov, brez katerih človeštvo na Zemlji ne bo obstalo. V našem primeru eni od desetih ribjih vrst grozi izumrtje zaradi izgradnje (največkrat nepotrebne) hidroenergetske infrastrukture. Še posebej problematične so male hidroelektrarne, ki v celokupno sliko prinašajo le malo energije, povzročijo pa nepovratno škodo na vodotokih.
- 93% ocenjenega ribjega fonda v Sredozemlju je v prelovu in v Jadranu je situacija zelo podobna.
