Proces oblikovanja nacionalnega kažipota v krožno gospodarstvo Slovenije je dosegel svoj prvi mejnik - zbirno poročilo 12 regionalnih posvetov, 12 dobrih praks in 12 potencialov za krožni prehod.
Poročilo je nastalo po srečanjih s predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in drugimi zainteresiranimi posamezniki. S pristopom "od spodaj navzgor" so pridobili vpogled v umestitev krožnega gospodarstva v Sloveniji, kdo so nosilci dobrih praks, kaj jih ovira in kaj spodbuja. Odzivi s terena omogočajo nadaljevanje strukturiranih dialogov in nadgradnjo osnovnih smernic Kažipota. V proces je bilo doslej vključenih več kot 2.000 deležnikov.
4 ključna področja za razvoj
Na podlagi izvedenih regionalnih posvetov in po primerjavi s sorodnimi Kažipoti so identificirali 4 ključna področja, ki jih vidijo kot prve epicentre krožnosti. To so predelovalne industrije, lesne verige, prehrambni sistemi in mobilnost. Ob tem ne gre zanemariti pomena mest, ki so ponotranjila sistemski pristop krožnega prehoda. Ljubljana in Maribor predstavljata vzor s številnimi konkretnimi projekti in mednarodnimi dosežki. Upoštevajo tudi vlogo digitalizacije kot »omogočevalca« krožnega prehoda, vključno z blockchain tehnologijami.
Do konca aprila 2018 se bodo nadaljevala srečanja z deležniki in nadgradnja smernic v končna priporočila. Naslednja etapa Kažipota bo predstavljena marca, ko bodo zbrani povzetki razprav, dialogov, delavnic, ki so na programu v okviru procesa snovanja Kažipota prehoda Slovenije v krožno gospodarstvo.
Več informacij o prehodu v zeleno gospodarstvo najdete na tej povezavi.
