»Otrok, ki ne konča osnovne šole, v življenju nima pravih možnosti za uspeh. V Sloveniji so v takem položaju izključno romski otroci, sploh tisti, ki živijo v neformalnih romskih naseljih, pogosto brez vode in elektrike. Nepredstavljivo za Slovenijo leta 2018, a ti otroci so prisiljeni nalogo delati ob svečah.« Slovenska Amnesty International v tednu otroka ponovno opozarja, da podatki o šolskem uspehu romskih otrok kažejo, da se jih pušča na cedilu.
Podatki o šolskem uspehu romskih otrok v OŠ, ki so jih tudi letos, že devetič zapored, zbirali na slovenski Amnesty International skupaj s tednikom Mladina, kažejo porazno sliko: ogromen osip romskih učencev v višjih razredih OŠ. Na njihovo povpraševanje o uspehu v šolskem letu 2017/2018 jim je odgovorilo 24 osnovnih šol in šolsko ministrstvo; slednje ima le podatke, koliko romskih učencev obiskuje posamezni razred devetletke. A že ti pomanjkljivi podatki pokažejo žalostno sliko, opozarjajo v AIS: v višjih razredih se pojavlja velik osip romskih učencev. Na OŠ Trebnje je tako bilo v minulem šolskem letu v prvem razredu deset romskih otrok, v devetem pa nobeden. V šolskem letu 2016/2017 je bilo na OŠ Metlika v prvem razredu 11 romskih otrok, v devetem nobeden; na OŠ Milana Jarca Črnomelj pa v prvem 12, v zadnjem pa le dva. Ločen problem, ki bi ga prav tako urgentno morala nasloviti oblast, je delež romskih otrok, ki so usmerjeni v osnovne šole s prilagojenim programom (OŠ PP). V šolskem letu 2017/2018 je bil za večinsko prebivalstvo delež usmeritev v OŠ PP 6,18 odstotka (podatek šolskega ministrstva), za romsko manjšine pa kar 12,2 odstotka (izračunano na podlagi podatkov Inštituta RS za socialno varstvo). Za perspektivo: delež Romov v slovenskem prebivalstvu je okoli pol odstotka, delež romskih otrok v OŠ pa je skozi leta okoli 1,3 odstotka.
Več najdete v sporočilu za javnost, s katerim Amnesty slovenske oblasti ponovno poziva k ustreznemu ukrepanju za to, da se romskim otrokom zagotovi učinkovita vključitev v izobraževanje.
